Delnice NKBM so se v Ljubljani najbolj pocenile

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je kot prva slovenska družba začela z vzporednim kotiranjem na tuji borzi. Na Varšavski borzi je namreč steklo trgovanje z njihovimi delnicami. NKBM je v trgovanje na Ljubljanski borzi vključila 13.040.989 novoizdanih delnic, hkrati pa se je na Varšavski borzi začela vzporedna kotacija.

Izhodiščna cena za delnico NKBM je bila na Varšavski borzi določena pri osmih evrih, na Ljubljanski borzi pa se je trgovanje z delnico začelo pri vrednosti 8,67 evra. V Varšavi, kjer je trgovanje med 9. in 17. uro, je cena delnice v prvih 15 minutah trgovanja poskočila za dobrih pet odstotkov, nato pa začela nekoliko padati, a je še vedno v pozitivnem območju. Dobri dve uri po odprtju trga je bil tečaj delnice NKBM 2,80 odstotka višji od izhodišča in je znašal 32,67 zlota (8,31 evra). Prometa je bilo za okoli 150.000 zlotov (38.153 evrov). Na Ljubljanski borzi so se sicer danes najbolj od vseh delnic pocenile delnice NKBM, ki so izgubile skoraj tri odstotke.

Na Ljubljanski borzi delnice kotirajo v evrih, na Varšavski borzi pa v poljskih zlotih. Na Ljubljanski borzi se trguje z vsemi delnicami, ki so bile v prvi kotaciji pred dokapitalizacijo, in delnicami, ki so bile izdane v okviru dokapitalizacije. V Varšavi pa se je trgovanje začelo s tistimi delnicami, ki so bile v okviru dokapitalizacije malim in institucionalnim vlagateljem dodeljene na Poljskem.

Delnice se lahko med obema državama tudi prenašajo, in sicer tako, da prodajalec izda nalog za preknjižbo na račun novega imetnika, ki lahko ima odprt trgovalni račun na Poljskem ali v Sloveniji. Prenos delnic z računa poljske v slovenski register in obratno se praviloma izvede isti dan.

V primeru bistvenega odstopanja cene delnice na Varšavski borzi od cene, ki se bo oblikovala na Ljubljanski borzi, lahko pride do arbitraže oziroma samodejne uravnave cene delnic, saj se s povečano aktivnostjo prodaje na eni in nakupa na drugi borzi cena delnic samodejno uravnava. Torej, če bo cena delnic na eni borzi višja kot na drugi, bodo investitorji svoje delnice lahko prenesli na borzo, kjer je cena višja in jih tam prodali.

V NKBM pričakujejo, da se bodo za nakup delnic banke odločali predvsem portfeljski investitorji. Kot je zatrdil predsednik uprave banke Matjaž Kovačič, je zaradi trgovanja na Varšavski borzi pričakovati boljšo likvidnost, o nadaljnjem gibanju tečaja delnic pa ni želel špekulirati.

V aprilu izvedeno dokapitalizacijo NKBM je ocenil kot uspešno. "Banka je pridobila kapital in tudi kotacija je uspešna," je dejal. Dodal je, da je banka do zdaj dobro izpolnjevala svoje poslanstvo, je pa vstop na tujo borzo "izziv in obveznost, da izpolnjuješ to, kar obljubljaš, saj trg neusmiljeno kaznuje neizpolnjevanje obljub, po drugi strani pa nagrajuje uspešne projekte".

Želijo si več slovenskih delnic

Predsednik uprave Varšavske borze Ludwik Sobolewski je pozdravil vstop NKBM na borzo, ki po njegovih besedah pomembno razširja aktivnost Varšavske borze na območju osrednje in vzhodne Evrope. "Začetek kotiranja prve slovenske družbe je prvi korak v okviru naše strategije izgradnje finančnega srca regije," je pojasnil.

S predstavniki slovenskega trga kapitala je prvič resneje navezoval stike v času prodaje Ljubljanske borze, za katero se je (neuspešno) potegovala tudi Varšavska borza. Pričakuje, da se bo za vstop na Varšavsko borzo odločilo še kakšno od slovenskih podjetij, glede NKBM pa meni, da bo delnica s kotiranjem na Varšavski borzi postala bolj likvidna in tudi višje vrednotena.

V NKBM, ki je na Ljubljanski borzi začela kotirati leta 2007, ledino pa orje vstopom na tujo borzo, si želijo biti zgled tudi za ostala slovenska podjetja. Po Kovačičevem prepričanju bi bilo koristno, da bi se podjetja, ki imajo možnost, odločila za vstop na tujo borzo, saj Slovenija potrebuje dodaten kapital in ta je v tujini na voljo.

Hkrati je Nova Ljubljanska banka (NLB) danes kot izbrani agent v sodelovanju s poljskim centralnim depozitarjem KDPW in slovensko Centralno klirinško depotno družbo (KDD) vzpostavila povezavo med poljskim in slovenskim trgom finančnih instrumentov. Slovenskim izdajateljem finančnih instrumentov je tako omogočen dostop do kotacije njihovih finančnih instrumentov tudi na Varšavski borzi.

Kot so sporočili iz NLB, povezava vlagateljem omogoča nove investicijske priložnosti, ki jih prinašajo nakupi in prodaje finančnih instrumentov slovenskih izdajateljev na obeh borzah.

Ministrico Radićevo razburila prednostna pravica

Dokapitalizacija NKBM, v kateri ima država sama 41,5-odstotni delež, skupaj s Kadom in Sodom pa 51,09 odstotka, je sicer močno odmevala tudi zaradi nesoglasij med vodstvom agencije za upravljanje kapitalskih naložb in ministrstvom za gospodarstvo.

Ker sredstev za dokapitalizacijo v državnem proračunu ni bilo, je agencija prednostno pravico prenesla na tri družbe v večinski državni lasti – Gen Energijo, Elektro Slovenije in Pošto Slovenije. Omenjena poteza je močno razburila predvsem ministrico za gospodarstvo Darjo Radić, ki je med drugim trdila, da je takšno delovanje v nasprotju s sektorsko politiko za energetiko, sodelovanje pri dokapitalizaciji bi lahko po njenem mnenju škodovalo omenjenim podjetjem.