V vzajemnih skladih šest milijard evrov premoženja

Družbe za upravljanje NLB Skladi, Triglav Skladi, Sava Infond, Generali Investments in Primorski skladi so konec letošnjega prvega četrtletja upravljale 71 vzajemnih skladov. Od teh so bili vlagateljem najbolj zanimivi delniški skladi, v katerih je skoraj 70 odstotkov vseh sredstev.

"Lansko leto je bilo zelo uspešno, čista vrednost sredstev v upravljanju se je stalno povečevala," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić. Spomnila je na carinsko politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa in povedala, da je letos spomladi prišlo do padca čiste vrednosti sredstev v upravljanju, a kot je dodala, so vseeno ves čas imeli več vplačil v vzajemne sklade kot pa izplačil iz njih.

Leto 2024 je bilo sicer rekordno po višini neto vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje. Vplačil je bilo za skupaj 873 milijonov evrov, izplačil pa za 352 milijonov evrov. V mesecu decembru je denimo vrednost vplačila posameznega vlagatelja znašala nekaj več kot 1300 evrov, kar je po besedah Veljićeve več kot v preteklih letih.

Dve članici združenja ob tem vlagateljem ponujata tudi upravljanje alternativnih investicijskih skladov, štiri pa individualno upravljanje premoženja, predvsem za pravne osebe. Vrednost teh naložb je bila konec lanskega leta 2,7 milijarde evrov, skupaj s 6,3 milijarde evrov premoženja v vzajemnih skladih so tako članice Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov upravljale z devetimi milijardami evrov premoženja.

Čeprav se vplačila v vzajemne sklade zadnja leta povečujejo, pa večina prihrankov Slovencev še vedno neobrestovanih leži v bankah, je opozoril predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednik uprave družbe Triglav Skladi Benjamin Jošar. "Gotovina, vloge na vpogled in druge bančne vloge predstavljajo skoraj polovico finančnega premoženja Slovencev, to je ogromna številka," je dejal.

To dejstvo se mu zdi velika priložnost tako za družbe za upravljanje kot tudi za pokojninske družbe in preostale finančne institucije, da vlagateljem približajo bolj ugodne oblike varčevanja. Ob tem je tudi Jošar spomnil na aktualno politiko ameriške administracije, ki povzroča negotovost na svetovnih finančnih trgih, a kot je dejal, so velika nihanja tečajev na borzah nekaj običajnega. "Kaže pa trend vedno navzgor," je poudaril svoj optimizem.

V Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov že več let opozarjajo na potrebo po dvigu finančne pismenosti prebivalcev in v tem smislu se zdi Veljićevi predlog zakona o individualnih naložbenih računih, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden, korak v pravo smer. "Pomembno je, da zakon nagovarja dolgoročno varčevanje," je dejala in izrazila pričakovanje, da bo zaradi ponujene ugodnejše davčne obravnave prišlo do premika sredstev iz bank na individualne naložbene načrte.