Po nasledstvenem sporazumu, podpisanem lani na Dunaju, naj bi jih bilo leta 1992 za 645 milijonov dolarjev. Na septembrskem sestanku v Beogradu pa se je izkazalo, da je na računih ostalo le še 56 milijonov dolarjev denarja. Glede na to, da so bila ta sredstva od leta 1992 zamrznjena, predstavnikom petih naslednic nekdanje skupne države ni jasno, kdo in za kaj je porabil 589 milijonov dolarjev. Od Narodne banke Jugoslavije sedaj zahtevajo pojasnilo, kdo je izdal naloge za dvig tega denarja.
Slovenski pogajalec France Arhar trdi, da je bila to lahko le Narodna banka ZRJ. Jugoslovanski predstavnik to zanika in pojasnjuje, da je bil podatek iz leta 1992 le knjigovodstven, dejanskega finančnega stanja pa naj Narodna banka Jugoslavije takrat ne bi imela. Zamrznjene devizne rezerve so se lahko porabljale le za humanitarne namene in zaenkrat se zdi, da je s tem denarjem ZRJ preživela leta, ko je bila pod mednarodnimi sankcijami.
Finančni pogajalci so sicer dejali, da bodo spor dvignili na politično raven, če od Narodne banke Jugoslavije ne dobijo potrebnih podatkov.
