"Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na dvoodstotno ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je pojasnil Vasle in dodal, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo treba, da se bo inflacija pravočasno vrnila k cilju.
Ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je v lanskem zadnjem četrtletju nadaljevalo. Ob vztrajno šibkem povpraševanju in zaostrenih pogojih financiranja je bilo ohlajanje široko osnovano, saj kazalniki nakazujejo upad aktivnosti tako za predelovalne dejavnosti kot tudi za storitve. Inflacija je bila decembra lani v evrskem območju 2,9-odstotna. Rast cen hrane se je nadaljnje upočasnila, osnovna inflacija pa je upadla na 3,4 odstotka.
Kot je navedel Vasle, kratkoročna cenovna gibanja ob tem nakazujejo ugodne obete za nadaljevanje dezinflacijskega procesa. "Osrednji tveganji za dolgotrajnejše vztrajanje povišane inflacije ostajata tesnost trga dela in povišana rast plač," je navedel.
Hitrejše upočasnjevanje inflacije ohranja pričakovanja tržnih udeležencev glede več znižanj ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) tekom letošnjega leta. To se po njegovih besedah odraža v precej nižjih zahtevanih donosnostih za državne obveznice in obveznice privatnega sektorja v primerjavi z najvišjimi ravnmi, ki so bile dosežene konec oktobra lani.
V januarju je prišlo do delne konsolidacije donosnosti po njihovem močnem znižanju v preteklih dveh mesecih ter do delne korekcije na delniških trgih. Premije za tveganje kljub temu ostajajo relativno nizke. Sezonsko povečan obseg izdaj državnih obveznic v začetku leta so vlagatelji dobro absorbirali. Razmere na finančnih trgih in cene finančnih instrumentov še naprej odražajo pričakovanja, da bodo centralne banke stabilizirale inflacijo pri dveh odstotkih brez večjih stranskih učinkov za gospodarstvo.
Svet ECB v četrtek skladno s pričakovanji ni spreminjal obrestnih mer za območje z evrom. Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako ostala pri 4,50 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, je ostala pri štirih odstotkih, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 4,75 odstotka.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.