Državni zbor je Boštjana Vasleta na čelo osrednje finančne ustanove v državi na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 28 proti imenoval sredi decembra, potem ko predsednik republike Borut Pahor ni uspel s prvotnim predlogom, da položaj prevzame prav namestnik guvernerja Primož Dolenc.
Guvernerski stolček je v svetu Banke Slovenije ostal prost, ko je sredi leta 2013 imenovani Boštjan Jazbec, katerega mandat je močno zaznamovala velika sanacija bank, konec aprila lani predčasno odšel s položaja na vodstveno funkcijo v enotni odbor za reševanje v okviru bančne unije.
Poleg Vasleta so se na drugi Pahorjev poziv h kandidaturam prijavili še štirje kandidati – Jože Damijan, Igor Masten, Tomaž Toplak in Eva Lorenčič. Pahor se je po več pogovorih in posvetovanjih s poslanskimi skupinami nato odločil, da DZ v izvolitev predlaga Vasleta.
Vasle novo funkcijo prevzema, potem ko je svet Banke Slovenije ugotovil, da so izpolnjene zahteve glede nezdružljivosti opravljanja funkcije guvernerja. Vasle je moral namreč prekiniti trenutno delovno razmerje na Umarju.
Slovenija je tako po Francetu Arharju, Mitji Gaspariju, Marku Kranjcu in Jazbecu dobila petega guvernerja Banke Slovenije.
Vasle, ki je v svoji javni predstavitvi napovedal odprt in sodelovalen pristop k vodenju, mandat začenja v okolju, ko je bančni sistem v bistveno boljšem položaju kot pred leti, se pa v njem pojavljajo nekatera tveganja, ob tem pa je pred Slovenijo, Evropo in svetom po letih konjunkture zelo verjetno obdobje ohlajanja gospodarstva, če ne celo nove krize.
Makrobonitetno politiko in bančni nadzor tako čakajo novi izzivi, odprtih pa je tudi še nekaj zgodb pri menjavi lastnikov v bankah in konsolidaciji bančnega sistema. Prav tako še vedno ni zaključena zgodba velike sanacije bančnega sistema s konca 2013, ki se je nadaljevala tudi v začetku 2014 in je kljub nespornemu pozitivnemu učinku na nacionalno gospodarstvo dvignila veliko prahu pri tistih, ki so v njej izgubili premoženje.
Še vedno tako država ni sprejela zakona, ki bi omogočil pravno varstvo imetnikom izbrisanih delnic in podrejenih obveznic saniranih bank. Izbris je bil poleg dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ključni gradnik izrednih ukrepov Banke Slovenije.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.