Kot so zapisali v danes objavljanem finančnem poročilu za leto 2003, je primanjkljaj lani znašal 9,57 milijona evrov, kar pa je kljub razširitvi diplomatskih misij skoraj 30 odstotkov manj kot leto poprej. Prihodki Vatikana so lani znašali 203,6 milijona evrov, izdatki pa 213,2 milijona. Primanjkljaj leta 2002 je bil 13,5 milijona oziroma skoraj 30 odstotkov višji kot lani.
Primanjkljaj v zadnjih treh letih se je pojavil po enajstih letih presežkov, ki so bili posledica ugodnih razmer na finančnih trgih.
Vatikanski finančni strokovnjaki primanjkljaj pripisujejo visokim stroškom rimske kurije, ki vsakodnevno opravlja svojo dejavnost v službi papeža. V njej dela 2674 ljudi, med njimi je več kot polovica laikov. Vatikan ima tudi široko razvejana diplomatska predstavništva, in sicer ima svoje misije v kar 118 državah.
Katoliška cerkev je največ svojih donacij namenila žrtvam konfliktov in naravnih katastrof. Sicer pa niso zaznali večjega upada prostovoljnih prispevkov na regionalnih ravneh, čeprav so se mnogi cerkveni uradniki bali, da se bodo zelo zmanjšali darovi župljanov iz ZDA. Blagajne nekaterih ameriških škofij, ki so se morale na sodiščih braniti pred obtožbami o spolnih zlorabah otrok, so namreč močno načeli odvetniški stroški. Ameriške škofije so zadnja leta pretresali seksualni škandali, v katere so vpleteni katoliški duhovniki, obtoženi pedofilije.
