Več kot 30.000 potnikov v 'modrem mehurčku': s 85 strani dolgim protokolom proti koronakrizi

Velika rast števila potnikov, investicije v nove ladje in zasebne otoke … Vse to je zadnja leta zaznamovalo hitro rastočo panogo križarjenj. Leta 2019 se je tako število potnikov, ki so se odpravili na križarjenje, povzpelo do skoraj 30 milijonov. 

Potem pa se je februarja lani na naslovnicah znašla ladja Diamond Princess. To je bil čas, ko se je novi koronavirus začel širiti iz Kitajske, strah je naraščal, informacij o virusu je bilo le malo. Oblasti so se zato ob pojavu virusa med potniki na krovu ladje odzvale ostro in s strahom, ladje za križarjenja pa so postale "strah in trepet" v pristaniščih, saj so bili številni predstavniki lokalnih oblasti po svetu prepričani, da "prinašajo bolezen". 

Kot večina drugih turistične dejavnosti se je nato panoga križarjenj lani povsem ustavila, a za razliko od velikega dela turistične dejavnosti, ki se je v naslednjih 15 mesecih odpirala in zapirala v skladu z odloki vlad, so ladje ostale brez dovoljenja za ponovno plovbo. 

Industrija križarjenj, ki po svetu zaposluje skoraj dva milijona ljudi, leta 2019 pa je globalni ekonomiji dodala 154 milijonov dolarjev, se je tako znašla med najbolj prizadetimi deli turizma. Meseci zaprtja so pustili posledice. Vrednost delnic družb, ki ponujajo križarjenja, je padala, nekaj družb se je znašlo v velikih težavah, nekatere so prodajale ladje ali jih celo pošiljale v razrez. Skupaj so se družbe poslovile od 34 ladij – korporacija Carnival, gigant v tem poslu, je že lani sporočila, da se poslavlja od 18 ladij oziroma 12 odstotkov flote. 

Medtem ko so se največji ameriški igralci na trgu križarjenj mesece neuspešno pogajali z oblastmi o ponovnem zagonu branže, je bilo drugače v Evropi, kjer je družba MSC Cruises spisala eno zanimivejših zgodb o koronaturizmu. 

Že avgusta lani se je na morje vrnila ena njihovih paradnih ladij, MSC Grandiosa, ki je nato med koronakrizo od lanskega avgusta do letošnjega januarja na dopust odpeljala več kot 30.000 počitnic željnih potnikov. 

"Na začetku pandemije smo se pripravili na njen konec"

"Spomnim se, kako smo, ko se je vse skupaj začelo, sedeli v krizni sobi in je lastnik družbe dejal: želim, da ustvarimo najboljše okolje za počitnice, ko se bodo razmere umirile," pravi Capurro, ki meni, da je hitra vrnitev družbe na morje, kar sredi krize, "odsev strasti, ki jo čutijo do svojega dela". "To je bila seveda precej pogumna izjava glede na situacijo, v kateri smo bili. Vrnitev na morje se je zdela zelo oddaljena. Po drugi strani pa je šlo za pomembno in pogumno misel, ko smo se že na samem začetku pandemije začeli pripravljati na njen konec v želji po razvoju in izboljšanju."

"Še prej pa je bilo seveda ključno, da ob začetku zapiranja odpeljemo potnike in posadko ter zasidramo ladje. To je bil izziv, saj naša posadka prihaja z različnih koncev sveta, potovanja pa so bila omejena, številne letalske povezave so bile prekinjene. Nekateri so zato z nami na ustavljenih ladjah ostali še nekaj časa, potem pa smo se notranje organizirali. Zbrali smo ekipe strokovnjakov – številni med njimi so bili s področja zdravstva – da smo se poučili, s čim imamo sploh opravka."

Namesto da bi zgolj čakali na odločitve vlad, so začeli iskati rešitve: "Mislim, da za vsako industrijo velja, da se mora pripraviti na različne situacije in se nato primerno odzvati na krizo. V našem primeru je to nekoliko težje, ker sodelujemo z več državami, ki jih obiščejo naši potniki in od koder prihajajo naši gostje. Ampak brez načrta niti ne pridete do točke, na kateri se lahko začnejo pogajanja. Ker je naša flota ladij sodobna, smo bili v prednosti pred konkurenco. Eno pomembnih vprašanj je bilo na primer, kako hladiti zrak in ga po ladji distribuirati brez kroženja, kar je na naših ladjah zdaj mogoče. To pa pomeni, da lahko ponudimo varnejše okolje z manjšo možnostjo širjenja patogenov. Razmeram nismo prilagodili samo ladij, ampak tudi protokol, vse od rezervacije potovanja naprej. Tudi z zavarovalnicami smo se dogovorili za specifično zavarovanje. Spremenili smo nabavo sadja in zelenjave, delo na krovu ter seveda sam protokol potovanja. Nastal je 85 strani dolg protokol, s katerim smo nato obiskali vlade, začenši z italijansko."

Pogajanja z oblastmi v Evropi lažja

Družba se za to ni odločila le zato, ker tja segajo korenine njenih lastnikov: "Prednost Italije je, da ima veliko različnih pristanišč, tako da je mogoče samo iz italijanskih pristanišč sestaviti zanimivo potovanje, ne da bi sploh zapustili državo. Pogovori so nato kmalu stekli tudi z Malto, ki je za nas pomembna zaradi svoje lege."

Z oblastmi so se želele podobno pogajati tudi največje družbe, ki ponujajo križarjenja v ZDA, a so bile neuspešne. Za pogajalsko mizo so sicer prinesle manj dorečen protokol, še večja težava pa je bila, da je zaradi volilne vročice (ne)naklonjenost ladjam za križarjenja tam postala pereče politično vprašanje. 

Za MSC se je razpletlo drugače: "Seveda bi bilo najlažje vse zapreti, a so se z nami v Italiji pogajali tudi o tem, kako potnike prepeljati med regijami. Med ukrepe so dodali celo  izjeme, da so lahko potniki z vozovnicami za našo ladjo prehajali med regijami. Če bi moral stopiti v čevlje teh odločevalcev, bi rekel, da so bile to težke in pogumne odločitve." 

"Moder mehurček"

Na morju so nato ustvarili "modro cono" brez covida: "Glede na ukrepe smo imeli v Italiji denimo rumeno, oranžno in rdeče območje, mi pa smo vzpostavili modro, ki je bilo nekaj časa edino območje, kjer si se lahko odpravil v restavracijo, užival v nočnem življenju, si ogledal gledališke in glasbene predstave ali raziskovali obalo."

Življenje na tem "območja" je sicer potekalo na svojevrsten način, ki je preprečeval vdor virusa. Uvedli so pravila vzdrževanja medsebojne razdalje, ladja je sprejela veliko manj potnikov, kot so njene kapacitete, pripravili so posebne kabine, ki bi bile ob vdoru virusa namenjene okuženim potnikom, okrepili so zdravstveni del posadke, klasične jedilne liste so zamenjali tisti, ki si jih lahko potniki ogledajo na mobilni napravi, prilagodili so predstave, še pogosteje so razkuževali površine, ponekod so bile obvezne maske, potniki pa so lahko ladjo zapustili le v okviru ladjarjevih ekskurzij, in to v varnem mehurčku. "Vse skupaj je zelo kompleksno. Želeli smo, da bi lahko potovali vsi, ki želijo, zato smo uvedli testiranje, ki ga izvajamo tudi zdaj, ko že poteka cepljenje. Tudi v prihodnosti bomo testirali. Smo družinsko podjetje, na krovu naših ladij želimo otroke, ampak to še dodatno poveča kompleksnost operacije."

Tudi Trst in Benetke: za potnike pomembna bližina pristanišč, ladjarji spustili cene

Protokol bodo ohranili tudi čez poletje, a potniki, ki so v tem času križarili, večinoma pravijo, da možnost plovbe odtehta upoštevanje pravil. Ladjarji tako beležijo veliko povpraševanje – tudi v luči dejstva, da številni potovanja ponujajo po cenah, ki so v običajnih razmerah nepredstavljive, kar pomeni, da lahko križarjenje doživijo tudi tisti, ki bi jim to  sicer preprečile cene. 

Tisti, ki bi želeli na tovrstne počitnice, imajo tudi vse večjo izbiro ladij. V naši neposredni bližini, torej v Sredozemlju, so trenutno najbolj prisotne prav MSC-jeve, vračajo pa se tudi druge družbe, med njimi TUI Cruises ali Celebrity Cruises. 

"Glede na razmere pa je za potnike še kako ključno, da lahko izplujejo iz njim bližnjih pristanišč, saj se ukrepi marsikje spreminjajo iz dneva v dan, zato je dolge poti težko načrtovati. In tudi za nas je pomembno, da lahko potniki po rezervaciji prispejo do ladje, pa čeprav zanje v resnici skrbimo šele od potniškega terminala naprej. Ampak vseeno moramo upoštevati tudi druge aspekte potovanja, zato nam več odprtih pristanišč olajša delo. Za Slovenijo so tako še posebej zanimive plovbe iz Trsta in Benetk," poudarja Capurro. Se pa število ladij in destinacij sproti spreminja glede na odpiranje Evrope: "Ravno pred kratkim smo dodali pristanišča Marseille, Barcelona, Valencia …"

Cilj je spet napolniti ladje

To bo omogočilo tudi vračanje dodatnih ladij. "Da ladjo pripravimo na plovbo, potrebujemo približno 45 dni, večino tega časa pa porabimo za to, da nazaj pripeljemo posadko in nato uredimo ladjo. Še posebej smo veseli, da smo kljub koronaobdobju floti dodali dve novi ladji – MSC Virtuoso, ki bo to poletje plula z britanskimi gosti, in Seashore, ki začne pluti prvega avgusta iz Genove, potniki pa se bodo lahko vkrcali tudi v pristaniščih Barcelona in Civitavecchia."

Med koronanovostmi pa je najbrž najzanimivejša zasebna plaža v italijanskem Tarantu, namenjena potnikom njihove ladje Seaside: "Razumemo, da ni optimalno, da gostje v pristaniščih nimajo popolne svobode, in Taranto omogoča zanimivo izkušnjo zasebne plaže."

Zdaj, ko se branža odpira, odkrito priznavajo, da je cilj znova napolniti ladje, ki zdaj ali stojijo ali plujejo z omejenim številom potnikov. Realnost posla je pač ta, da je treba pokriti stroške delovanja ladij, predvsem pa stroške milijardnih investicij družbe. 

Prav tako to pomeni, da bi se na delo končno lahko vrnili zaposleni, ki so se zaradi ustavitve branže prav tako znašli v velikih težavah, še posebej v državah, kjer niso uvajali nadomestil za čas, ko ni bilo mogoče delati: "Ko se je branža ustavila, smo zaposlenim zamrznili pogodbe z obljubo, da jih, ko bo mogoče, pokličemo nazaj. To sicer ni tako preprosto, saj je ob vračanju treba upoštevati zahteve po karanteni in zahteve, vezane na to, od koder prihajajo, Uvedli smo tudi program cepljenja, tako da trenutno cepimo tudi posadke za ladje, ki še ne plujejo. Skušamo se pripraviti na prihodnost. Veljajo pa za posadke na ladjah, ki plujejo, stroga pravila, saj je ključno, da mehurček ostaja zaprt. Tako imajo manj svobode kot prej, v pristanišču se ne smejo izkrcati. Vendar zaradi tega ni pretirane slabe volje, saj je večina vesela, da ima v tem specifičnem času, ko pluje le peščica ladij, sploh delo."

 Nove ladje, trajnostni projekti

Capurro sicer meni, da bo branža dolgoročno uspešno prebrodila koronakrizo: "Ključno je, da preživimo to leto. Mislim, da bo leto 2022 že normalno za industrijo križarjenj. Tudi po terorističnih napadih ali Costi Concordii smo videli okrevanje. Pravzaprav so bile krize za branžo vedno priložnost, da se izboljša in dokaže svojo fleksibilnost – in tokrat ni nič drugače. Seveda bo nekaj sprememb v smislu razporeditve tržnih deležev v branži; marsikdo je tudi videl, da je nujno modernizirati floto, saj je te ladje lažje prilagoditi novim izzivom. Pri nas se osredotočamo predvsem na nove ladje in načrt investicij, ki smo ga potrdili kljub koronakrizi. Vsekakor smo s hitrim ukrepanjem in hitro vrnitvijo na morje dokazali, da je mogoče marsikaj, si pa želimo, da bi lahko v prihodnjih mesecih opravili tudi že rezervirane plovbe, saj količina vavčerjev v obtoku pomeni manj prihodkov od novih rezervacij."

Med prihodnjimi novosti se pri družbi veselijo prihodnjega leta, ko napovedujejo novo inovativno ladjo – glede na dizajn, pa tudi glede na tehnologijo – MSC World Europa. Pred kratkim so napovedali ustanovitev nove blagovne znamke luksuznih križarjenj Explora, za katero bodo zgradili nove ladje. Veliko več podrobnosti o projektu pa še ne razkrivajo.

Prav tako so napovedali obsežna vlaga v nov terminal v Barceloni, ena glavnih atrakcij pa ostaja zasebni otok – naravni rezervat Ocean Cay na Bahamih, ki je nastal iz zapuščenega umetnega otoka, na katerem so nekoč pridobivali pesek. 

Trajnostni projekti sicer postajajo eden glavnih ciljev branže, ki se otepa očitkov o škodljivih vplivih na okolje, rezultati pa se že kažejo v tehnologiji novih ladij – od pogonskih goriv do upravljanja z odpadno vodo, (ne)uporabe plastike ter ravnanja z energijo in hrano. "Še naprej iščemo nove rešitve na poti do čim manjših emisij, med drugim preverjamo možnosti uporabe vetrne energije, in doslej nam je 'znanstveno fantastiko' že večkrat uspelo spremeniti v delujoč sistem," zaključuje Capurro.