Več 'prožnosti' za šoferje z Balkana?

"Zavedamo se težav na tem področju, tako da z vizumsko strategijo naslavljamo tudi to. Predlagamo, da se preuči, kako zagotoviti več prožnosti, ne da bi zmanjšali varnost," je glede težav voznikov tovornjakov iz držav Zahodnega Balkana ob predstavitvi nove strategije EU na področju vizumske politike povedala Virkkunenova.

Več podrobnosti ni podala, je pa poudarila, da se z oktobrsko uvedbo sistema EES pravila glede dolžine bivanja brez vizuma v schengenskem prostoru niso spremenila. To je največ 90 dni v obdobju šestih mesecev.

Komisija v strategiji priznava, da morajo določeni posamezniki iz tretjih držav, kot so vozniki tovornjakov, športniki in potujoči umetniki, kdaj v določeni članici ostati tudi več kot 90 dni, pri čemer pa ne potrebujejo dolgotrajnejšega bivanja ali prebivališča v EU. Stanje se še dodatno zaplete zaradi dvostranskih dogovorov, ki so jih države članice s tretjimi državami sklenile, še preden so uveljavile schengenska pravila, in ki posameznikom omogočajo bivanje, daljše od 90 dni.

Evropska komisija bo tako v sodelovanju s članicami poskušala poiskati rešitve, ki bi omenjenim kategorijam zaposlenih omogočila daljše bivanje v EU. Pri tem bodo preučili tudi, ali je treba sprejeti novo zakonodajo s pravili za podaljšano kratkotrajno bivanje na ravni EU.

Avtoprevozniki iz Srbije, BiH, Črne gore in Severne Makedonije, ki zaradi nezadovoljstva ob uvedbi novega sistema od začetka tedna blokirajo terminale za tovorni promet na mejnih prehodih proti schengenskemu območju, zahtevajo, da se jim omogoči daljše bivanje v EU. Zaradi uvedbe novega sistema imajo namreč težave tudi z določilom, po katerem lahko v schengenskem prostoru bivajo največ 90 dni v obdobju šestih mesecev.

Danes predstavljena prva vizumska strategija EU je sicer med drugim namenjena spodbujanju blaginje in gospodarske konkurenčnosti EU. Poleg iskanja rešitev za težave določenih kategorij zaposlenih s kratkotrajnim bivanjem je eden od napovedanih ukrepov na tem področju še podaljšanje veljavnosti vizumov za večkratni vstop za potnike, ki so zaupanja vredni. V Bruslju obenem izpostavljajo digitalizacijo postopkov v prihodnjih letih.