Če vlada želi, da sodelujemo pri privatizaciji nekaterih slovenskih podjetij, smo v prihodnjih letih pripravljeni vložiti več sto milijonov evrov, je povedal vodja predstavništva Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Sloveniji Francois Lecavalier. EBRD je leta 2005 v projekte v Sloveniji vložila 34 milijonov evrov, skupna vrednost naložb v Sloveniji pa se je konec leta 2005 povzpela na 588 milijonov evrov. Kar zadeva privatizacijo in odpiranje gospodarstva v Sloveniji, je Lecavalier izrazil prepričanje, da bodo postopki stekli v 12 do 18 mesecih, ali pa se "zadeve ne bodo zgodile". Vlada dobro opravlja svoje delo pri gradnji konsenza, zato je pričakovati, da bo sprejela ustrezne odločitve, je menil.
Po njegovem mnenju je čas, da vlada "postopno in nadzorovano" začne zmanjševati svoj delež v gospodarstvu in omogoči vstop drugim vlagateljem ter s tem priliv svežega kapitala, ki ga podjetja potrebujejo za rast, ter ustvarjanje novih delovnih mest. EBRD zanima predvsem sodelovanje pri privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Telekoma Slovenije, je dejal Lecavalier. Sodelovanje EBRD v predprivatizacijskih postopkih je po besedah Lecavalierja lahko signal potencialnim vlagateljem, da bo privatizacija zares izpeljana. Po njegovi oceni vlada misli resno s privatizacijo Telekoma Slovenije, o kateri se sicer govori že dlje časa.
Po njegovih podatkih naj bi bila EBRD že leta 1995 tik pred podpisom predprivatizacijskega projekta z vlado, ki pa je bil v zadnjem trenutku odpovedan. V EBRD glede privatizacije NKBM kot eno od možnosti sodelovanja omenjajo začetno dokapitalizacijo v višini pet do 10 odstotkov, s čimer bi NKBM dobila svež kapital. Ob tem naj bi se delničarji NKBM, EBRD in poslovodstvo NKBM skupaj zavezali k oblikovanju strategije za izboljšanje poslovanja banke v 12 do 18 mesecih. Rezultat bi bil uspešnejša banka, posledično bi vlada v primeru javne prodaje delnic iztržila boljšo kupnino in privabila delničarje, ki bi naložbo v NKBM obravnavali kot dolgoročno, je dejal Lecavalier.
Kar zadeva Novo Ljubljansko banko, v kateri ima EBRD petodstotni delež, je Lecavalier ponovil, da v banki čakajo na dogovor med vlado in strateškim partnerjem, belgijsko KBC. Strategija NLB je postati močan regionalni igralec, zato potrebuje svež kapital, je dejal Lecavalier. Končna odločitev o vlogi EBRD je odvisna od delničarjev, je dejal in pri tem izpostavil, da je EBRD "finančni vlagatelj". V EBRD, ki je v Sloveniji navzoča od leta 1993, ocenjujejo, da se pri projektih, ki so namenjeni izboljšanju financiranja malih in srednje velikih podjetij, premikajo "v pravi smeri". Lani je vrednost sklenjenih projektov za mala in srednje velika podjetja znašala 25 milijonov evrov, predvsem na račun povečanja obstoječih posojilnih linij.
Slovenski portfelj naložb EBRD po Lecavalierovih besedah dosega dobre rezultate, od doslej 588 milijonov evrov vloženih sredstev je operativnega premoženja 218 milijonov evrov. Vrednostno največji projekt EBRD v Sloveniji doslej je posojilo Dravskim elektrarnam v vrednosti 65 milijonov evrov.