Več dobička med zaposlene: poslanci predlogu naklonjeni

Danes so poslanci Državnega zbora (DZ) opravili drugo obravnavo predloga zakona, ki ga je vlada pripravila s ciljem možnosti razdelitve večjega deleža dobička zaposlenim kot zdaj ter povečanja motiviranosti in pripadnosti delavcev do podjetij. 

DZ je k predlogu zakona sprejel več dopolnil, zato bo o zakonu glasoval na prihodnji seji.

Po predlogu bodo lahko lastniki podjetij izplačali svojim zaposlenim 33 odstotkov dobička poslovnega leta. Doslej je bil ta delež določen pri 20 odstotkih. Povišal se bo tudi zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač.

Ob tem se bo uvedla takojšnja 100-odstotna davčna olajšava za razdeljene zneske, medtem ko je dosedanja ureditev v prvem letu omogočala znižanje osnove samo za 70 odstotkov, za 100 odstotkov pa šele po treh letih. 

"Cilj tega zakona je jasen – dvig produktivnosti našega gospodarstva, ki ga hočemo doseči z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem zaposlenih," je predlog zakona danes v DZ predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Spomnil je, da veljavni zakon iz leta 2008 v praksi ni zaživel, saj je v sheme delitve dobička trenutno vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih.

Vlada želi to spremeniti, zato je v predlogu novega zakona predvidela povečanje deleža dobička, ki ga lahko lastniki podjetij delijo z zaposlenimi, z 20 na 33 odstotkov poslovnega leta. Hkrati se poenostavlja davčna obravnava tovrstnih izplačil, in sicer se uvaja 100-odstotna davčna olajšava za razdeljene zneske. Povišuje se še zgornji limit izplačil ter odpravlja obvezna registracija pogodb.

Predlog zakona določa tri sheme, preko katerih lahko podjetja nagradijo svoje zaposlene – denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Novo za delavce v vseh treh primerih bo, da bo za vse tri sheme veljala cedularna obdavčitev in se torej izplačilo ne bo štelo v osnovo za odmero dohodnine in ni obremenjeno s prispevki.

"Z različnimi shemami omogočamo podjetjem, da glede na svoj poslovni model, organizacijsko kulturo in poslovne cilje sama definirajo način, na kakšen način bodo nagrajevala zaposlene," je dejal Frangež.

O enem od treh načinov delitve dobička se bodo dogovorili zaposleni in podjetje s pogodbo. Ta bo morala veljati za vse delavce in ne bo smela nikogar izključevati. Pri tem se obvezna registracija pogodbe o udeležbi pri dobičku odpravlja, podjetje jo bo moralo le predložiti gospodarskemu ministrstvu.

100-odstotno davčno olajšavo za podjetja in 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oz. 30-odstotno za izplačila v denarju bodo lahko uveljavljali le v podjetjih, kjer bodo skrbeli za ustrezno rast plač. 

Predlagano novo ureditev je Frangež označil za pravično, pregledno in vzdržno. "Z njo zagotavljamo, da so zaposleni prepoznani kot ključni soustvarjalci uspeha, podjetja pa nagrajena za pravično delitev ustvarjene vrednosti," je dejal.

Tem besedah so pritrdili v vseh poslanskih skupinah. Strinjali so se, da je veljavna ureditev preveč zapletena, administrativno obremenjujoča in davčno povsem neprivlačna, zato je potrebna prenove.

"Predlagana ureditev udeležbe delavcev pri dobičku končno vzpostavlja jasen, pregleden in uporaben institut, postopki so poenostavljeni, pravila so vnaprej določena, davčna obravnava pa jasna in vezana na dejanski učinek," je dejala Bojana Muršič (SD). Udeležbo pri dobičku je označila za jasen signal zaupanja podjetja v svoje zaposlene.

Trenutna vlada je za podjetnike in obrtnike naredila to, kar ni še nobena doslej, je ob obravnavi predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku dejal predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Joc Pečečnik. Tak zakon je po njegovih besedah dolgoročno koristen za vse deležnike, a so ga morali v gospodarstvu čakati 20 let.

Kot je v odprtem pismu, ki so ga danes posredovali iz SBC, poudaril Pečečnik, bo njihov klub vedno politično nevtralen in predvsem neodvisen. Pripravljeni pa so na dialog z vsakim, ki jim bo pomagal urejati mirno in stabilno podjetniško okolje.

V NSi po besedah Franca Medica predlog zakona podpirajo, saj prinaša bistveno ugodnejšo ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v primerjavi z obstoječim stanjem. Podpira ga tudi Gospodarska zbornica Slovenije, je dejal in menil, da bo imelo povečanje števila podjetij in zaposlenih, vključenih v tovrstne sheme, pozitivne učinke tudi za javne finance.

"Ko so delavci nagrajeni za svoj trud in prispevek k uspehu podjetja, se počutijo bolj motivirane in si bolj prizadevajo za doseganje ciljev in večjo pripadnost podjetju," je dejal tudi Andrej Kosi (SDS). V njegovi poslanski skupini sicer dvomijo, da bodo cilji zakona doseženi, vseeno pa ga bodo zaradi zavedanja pozitivnega učinka udeležbe delavcev pri dobičku podprli.

Po besedah Tineta Novaka (NP) predlog zakona načeloma sledi viziji države, kjer se trud izplača in kjer so delavci spoštovani partnerji v podjetniški zgodbi. "Če želimo v Sloveniji preprečiti beg možganov in zadržati najboljše talente, jim moramo ponuditi več kot le plačo, ponuditi jim moramo lastništvo," je dejal. Poudaril je, da spodbujanje zaposlenih, da postanejo delničarji, ni le boniteta, pač pa nacionalni interes.

Stoodstotno davčno olajšavo za podjetja in 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oz. 30-odstotno za izplačila v denarju bodo lahko uveljavljali le v podjetjih, kjer bodo skrbeli za ustrezno rast plač.

Glede tega člena so poslanci podprli dopolnilo Svobode in SD, po katerem bo moralo podjetje, ki bo želelo uveljavljati davčne ugodnosti po tem zakonu, izplačevati plače, ki so višje od povprečne plače v zasebnem sektorju. Poleg tega bo moralo zagotavljati redno rast plač, in sicer v višini vsaj 70 odstotkov rasti povprečne plače v svoji panogi. Če bo izplačevalo plače v višini nad 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju, bo zadoščala rast plač v višini inflacije.

S tem naj bi se preprečilo, da bi podjetja, ki bi zniževala plače ali kjer bi plače stagnirale, izplačevala udeležbo pri dobičku in hkrati uveljavljala davčne ugodnosti. "Naš predlog zagotavlja, da bodo plače v teh podjetjih še vedno rasle, hkrati pa bodo lastniki zaposlenim lahko izplačevali del dobička in jih tako še dodatno nagradili," je dejal Jurij Lep (Svoboda). Ker želijo, da sistem zaživi v praksi, bi v prehodnem obdobju dveh let zadostovalo 50 odstotkov zahtevane stopnje rasti plač.

Milan Jakopovič (Levica) se je strinjal, da sta za uspešno poslovanje in rast produktivnosti pomembna tudi zadovoljstvo in motivacija zaposlenih, na kar zagotovo pozitivno vpliva udeležba pri dobičku. Soglašal je z ugodnejšo davčno obravnavo za tovrstna izplačila, a hkrati izrazil pomisleke glede preveč radodarnih spodbud in rahljanja pogojev za izplačilo dobička zaposlenim. Povedal je, da so te pogoje razrahljali že na seji matičnega odbora DZ za gospodarstvo, dodatnih davčno ugodnejših obravnav pa v Levici ne bodo podprli.

Novi zakon bo nadomestil veljavnega iz leta 2008, ki se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža kljub plemenitemu namenu ni izkazal kot najbolj privlačna oblika vključevanja zaposlenih v sheme deljenja dobička. V sheme delitve dobička je trenutno vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih, je povedal dopoldne.