V Sloveniji je lansko leto delalo 10 odstotkov več tujcev kot v letu 2004. Zaposlovanje slovenskih delavcev v tujini pa je bilo nekoliko manjše kot leto prej. V Nemčiji, s katero ima Slovenija sklenjen bilateralni sporazum o zaposlovanju, je tako delalo 171 slovenskih delavcev, v letnem poročilu za leto 2005 ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje.
Delovna dovoljenja za delo v Sloveniji je lani dobilo 42.967 tujih delavcev. Za 13,5 odstotka se je v primerjavi z letom poprej povečalo število izdanih osebnih delovnih dovoljenj, za 36,6 odstotka obseg tujih poslovodnih delavcev ter za 29 odstotkov število novih zaposlitev.
Glavni razlogi za zaposlovanje tujcev pri nas so strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem v nekaterih panogah, med drugim v gradbeništvu, pripravljenost delati pod težjimi delovnimi pogoji in za slabše plačilo, med razlogi pa je tudi strokovna izobraženost tujih delavcev.
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bil zabeležen tudi rahel priliv delavcev iz držav članic EU. Pri zavodu je bilo zabeleženo skupno 5635 prijav dela delavcev iz EU, od tega 1634 prijav zaposlitev, 441 prijav individualnega dela in 3560 prijav storitev. V Sloveniji je delalo 3046 delavcev iz Slovaške, na drugem mestu so bili italijanski delavci (567), sledili pa so jim Avstrijci (348).
Največ vseh tujcev pri nas dela na področju gradbeništva, precej pa tudi na področju kovinsko-predelovalne dejavnosti, gostinstva, v sezonskih delih v kmetijstvu ter v transportu. Pri delavcih iz starih držav članic EU pa gre predvsem za vodilne kadre mešanih podjetij in tujce, ki so v Sloveniji že dalj časa ali so v družinski zvezi s slovenskimi državljani, je še zapisano v poročilu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.