Velik pesimizem med slovenskimi finančnimi direktorji

V raziskavi svetovalno-revizijske družbe Deloitte so letos prvič sodelovali tudi slovenski finančni direktorji. Šlo je za finančne direktorje 30 velikih slovenskih podjetij. Kar 78 odstotkov jih je ocenilo, da se bo tudi v naslednjem letu nadaljevalo krčenje slovenskega bruto domačega proizvoda. Le 22 odstotkov jih je menilo, da se Sloveniji obeta stagnacija, prav nihče pa ni napovedal krepitve gospodarstva.

Slovenski finančni direktorji so se tako izkazali za najbolj pesimistične v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Precej so pesimistični tudi madžarski in hrvaški finančni direktorji. A za razliko od slovenskih na Madžarskem in Hrvaškem vseeno približno enak delež pričakuje recesijo in stagnacijo. Najbolj optimistični so finančni direktorji na Slovaškem, kjer jih večina pričakuje umirjeno rast.

52 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev glede na obdobje pred šestimi meseci meni, da bo finančna prihodnost njihovih podjetij manj optimistična. Tretjina jih ocenjuje, da bo nespremenjena, le 15 odstotkov pa jih izraža delni optimizem. Po tem kriteriju so slovenskim finančnim direktorjem podobni poljski, na drugi strani pa so precej bolj optimistični bolgarski, hrvaški in češki finančniki.

63 odstotkov slovenskih finančnih direktorjev trenutno finančno in ekonomsko okolje ocenjuje kot visoko negotovo, prav vsi pa menijo, da trenutno ni primeren čas za prevzemanje večjih tveganj. Tako nepripravljeni na tveganja niso nikjer v regiji.

Po oceni negotovosti trenutnega okolja so bolj od slovenskih negativno usmerjeni hrvaški finančni direktorji, podobno črnogledi pa so bili romunski. Na drugi strani so bistveno bolj optimistični bolgarski in češki finančni direktorji.

V primerjavi s kolegi v regiji so slovenski finančni direktorji najbolj črnogledi tudi glede dostopnosti do finančnih virov. Kar 85 odstotkov jih tako pričakuje, da bodo posojila v prihodnjih 12 mesecih težko dostopna, le 15 odstotkov pa jih meni, da bodo krediti normalno dostopni.

Pri tem jih 74 odstotkov pričakuje, da se bodo stroški najemanja posojil v prihodnjem letu dni zvišali, le 15 odstotkov pa jih napoveduje delno znižanje cene zadolževanja.

So pa velika slovenska podjetja po izjemni rasti bančnega kreditiranja pred krizo očitno v trenutnih razmerah postala veliko bolj naklonjena lastniškemu kapitalu. Finančni direktorji bi kot finančni vir tako bistveno raje videli svež kapital.

Dokapitalizacijo jih kot privlačen način novega financiranja vidi 56 odstotkov, medtem ko so bančna posojila privlačna le štirim odstotkom.

Malenkost bolj optimistični so slovenski finančni direktorji glede na druge odgovore pri oceni sposobnosti servisiranja dolga podjetij. Tretjina jih tako pričakuje celo malenkostno izboljšanje te zmožnosti, 59 odstotkov pa jih ne pričakuje sprememb.