Po nasilnih študentskih demonstracijah pred državnim zborom je na plan pridrvelo precej več argumentov, ki govorijo v prid malega dela, kot pa tistih proti njemu. Na eni strani zagovorniki zakona o malem delu vztrajno trdijo, da predlagane omejitve ne bodo prizadele velike večine študentov, bodo pa pokopale "tajkunske“ študentske servise in "grabežljive" študentske organizacije. Nasprotniki zakona pa so prepričani, da bo malo delo občutno poslabšalo socialni položaj študentov in da je zakon pripravljen brez ustreznih analiz in na nerealnih temeljih.
Ekonomist Rado Pezdir pa je že večkrat poudaril, da gre za "šlampast zakon, poln administrativnih ovir in nesmiselnih ureditev". Po novem bodo študenti plačevali prispevke za zdravstveno in pokojninsko blagajno, čeprav se to ne bo štelo v pokojninsko osnovo, ampak le v delovno dobo. Podobno velja tudi za vse upokojence, ki bodo prek malega dela plačevali v pokojninsko blagajno, ne da bi to vplivalo na njihovo višino pokojnine, je še pojasnil Rado Rezdir. Poleg tega pa lahko malo delo zaradi visoke obdavčitve stimulira delodajalce, da bodo zaposlenim raje plačevali kar "na roko".
V videoprispevku si oglejte, ob koliko zaslužka bodo študenti z uvedbo malega dela. Izvedeli pa boste tudi, ali bodo študenti po novem za zdravstveno zavarovanje res morali plačevati dvakrat ter zakaj bo zaposlitev študenta v okviru malega dela odvisna od števila redno zaposlenih.
Gospodarstvo
Leta 2011 konec sveta za študente?
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
U.B.
Komentarji
69
V začetku junija 2011 naj bi predvidoma uvedli zakon o malem delu, ki prinaša številne omejitve tako za študente kot tudi delodajalce. Toda kdo bo z malim delom v resnici izgubil in kdo pridobil?
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.