Stanje slovenskega, evropskega in svetovnega gospodarstva je 1006 anketiranih Slovencev ocenilo bolje od povprečja EU, kaže raziskava, ki so jo izvedli oktobra in novembra lani. Kot je ob današnji predstavitvi poročila v Ljubljani povedala Tina Vončina s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, v primerjavi z merjenjem pred šestimi meseci padel za štiri odstotne točke, vendar se Slovenci s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem uvrščajo nad evropsko povprečje (76 odstotkov).

52 odstotkov Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, 46 odstotkov pa kot slab. V povprečju evropski državljani ocenjujejo gospodarski položaj svoje države občutno slabše kot v Sloveniji; na ravni EU se je namreč delež tistih, ki ocenjujejo nacionalno gospodarstvo kot slabo, povečal za 20 odstotnih točk, na 69 odstotkov. Le 29 odstotkov anketiranih pa je gospodarski položaj svoje države opredelilo kot dobrega.
Slovenci nekoliko bolje ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva. Gospodarski položaj Evrope ocenjuje kot dober 55 odstotkov vprašanih, 41 odstotkov pa kot slabega. Od predhodnega merjenja pred letom dni se je delež Slovencev, ki menijo, da je gospodarski položaj Evrope dober, zmanjšal za 21 odstotnih točk (s 76 na 55 odstotkov). Na ravni EU je upad tega deleža še višji, in sicer za 25 odstotnih točk (s 58 na 33 odstotkov).
Gospodarske razmere po svetu
Še slabše so ocene trenutnih gospodarskih razmer po svetu, kar je bilo tokrat prvič vključeno v raziskavo. 61 odstotkov Slovencev in v povprečju 71 odstotkov evropskih državljanov ocenjuje, da so razmere v svetovnem gospodarstvu slabe.
Na osebni ravni Slovenci položaj ocenjujejo nekoliko manj pesimistično: 62 odstotkov jih finančno stanje svojega gospodinjstva ocenjuje kot dobro, 63 odstotkov pa kot dober ocenjuje svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutni položaj na področju življenjskih stroškov, ki ga je kar 84 odstotkov vprašanih ocenilo kot slabega. Slovenci so tudi med vsemi državljani EU najbolj prepričani, da gredo stvari v državi trenutno v pravo smer.
35 odstotkov Slovencev vidi stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, 62 odstotkov pa kot slabo. Od prejšnjega merjenja je delež vprašanih v Sloveniji, ki položaj na področju zaposlovanja v državi ocenjujejo kot dober, porasel za tri odstotne točke, na ravni Unije pa je padel za osem odstotnih točk, na 28 odstotkov. Inflacija ostaja daleč najpomembnejša zadeva, s katero se mora po mnenju 57 odstotkov anketiranih soočiti Slovenija, sledita pa gospodarski položaj (29 odstotkov) in pokojnine (22 odstotkov).

Vpliv finančne krize se kaže tudi v večjem pesimizmu Slovencev glede prihodnosti, saj je delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje stanja v naslednjih 12 mesecih pri vseh vprašanjih porasel. 25 odstotkov anketiranih pričakuje, da se jim bo življenje v prihodnjem letu poslabšalo, 46 odstotkov jih pričakuje poslabšanje položaja slovenskega gospodarstva, 44 odstotkov slabše stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji, 32 odstotkov pa poslabšanje finančnega stanja gospodinjstva.
Članstvo Slovenije v EU
Za sedem odstotnih točk več Slovencev (59 odstotkov) kot pred pol leta ocenjuje članstvo Slovenije v EU kot dobro. 71 odstotkov – enako kot pred šestimi meseci – jih meni, da je Slovenija s članstvom pridobila. 65 odstotkov Slovencev meni, da evro Sloveniji zagotavlja večjo gospodarsko stabilnost. 51 odstotkov Slovencev meni, da njihov glas v EU šteje, kar je najvišji delež v povezavi in za deset odstotnih točk več kot ob zadnjem merjenju. 57 odstotkov Slovencev meni, da EU vsiljuje svoja stališča Sloveniji.
Čeprav je podpora širitvi med Slovenci v zadnje pol leta upadla, so s 70-odstotno podporo ponovno najbolj naklonjeni nadaljnji širitvi Unije in visoko nad evropskim povprečjem, kjer širitev podpira 44 odstotkov vprašanih. Ob prihajajoči peti obletnici širitve na deset novih članic, tudi Slovenijo, je 62 odstotkov Slovencev prepričanih, da je ta širitev okrepila povezavo. Slovenci menijo, da bi Unija morala bolj delovati na področju socialnih zadev (43 odstotkov), okolja (34 odstotkov) in notranjega trga (28 odstotkov).
Raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji je bila na terenu opravljena med 7. oktobrom in 4. novembrom 2008. V raziskavo je bilo vključenih 1006 anketirancev.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.