Hrvaški bi se vinjete obrestovale, že v prvem letu bi ji prinesle 560 milijonov evrov čistega zaslužka. To ugotavlja študija, ki jo je pripravil tamkajšnji Inštitut za promet in zveze, njene izsledke pa je objavil portal poslovni.hr.
Prometno ministrstvo in družba Hrvaške avtoceste (HAC) trdita nasprotno, navedla sta celo vrsto razlogov proti uvedbi vinjet. Poslovni.hr pa ob tem opozarja na zanimivo podrobnost. HAC je sam plačal dve študiji, ki sta pokazali na upravičenost vinjet. Dobil pa je tudi tretjo, ki jo je naredil omenjeni inštitut. Zanimivo, dokument, ki vinjete odsvetuje, so v javnosti predstavili kot prvo takšno analizo.
Za in proti
Po ugotovitvah HAC-a in ministrstva bi z vinjetami doživeli 60-odstotni izpad prihodkov, odpustiti bi morali 600 od tisoč delavcev, zaposlenih na cestninskih postajah, te pa odstraniti, kar bi pomenilo dodatne stroške. Izgube, so izračunali, bi znašale prek 110 milijonov evrov, zato ne bi mogli vračati dolga za gradnjo avtocest.
Inštitut za promet in zveze je vse to ovrgel, še več, trdijo, da bi z vinjetami že v prvem letu zaslužili več kot pol milijarde evrov. Predvideli so uvedbo desetdnevnih, dvomesečnih in letnih vinjet, zaradi specifične geografske oblike Hrvaške pa tudi pet regionalnih. Cene bi se od regije do regije nekoliko razlikovale, najdražje naj bi bile v osrednji Hrvaški z Zagrebom. Poleti bi se podražile za četrtino.
Z njimi, so izračunali, bi zaslužili najmanj toliko kot s cestninami, poleg tega bi prihranili gorivo, saj bi postale dolge kolone na avtocestah preteklost. Poslovni.hr navaja tudi pozitivne posledice uvedbe vinjet v Sloveniji. Promet bi se z lokalnih cest preusmeril na avtoceste, pretočnost bi bila večja, stroški vzdrževanja lokalnih cest pa nižji.
Hrvatje so za!
Na straneh hrvaškega avtokluba lahko uporabniki že od uvedbe vinjet odgovorijo na vprašanje, kaj si mislijo o njih. Odzvalo se je več kot 30 tisoč ljudi. Zanimivo, kljub ostrim protestom iz Zagreba, večina vinjetam ne nasprotuje. 81,5 odstotkov ljudi je odgovorilo, da je slovenska odločitev o uvedbi pol- in enoletnih vinjet "v redu“. Tudi s trditvijo, da bo to škodilo predvsem Hrvatom in njihovemu turizmu, se ne strinjajo. V to jih je prepričanih le slabih 15 odstotkov, ostali menijo, da so največje žrtve vinjet tuji vozniki. Pa še to, skoraj 80 odstotkov se jih namerava čez Slovenijo še vedno voziti po avtocestah. Skrb, da bodo tujci, ki se izogibajo vinjetam, povzročili zastoje na lokalnih cestah, je bila, kot kaže, odveč.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.