Ministrstvo bo evropske inštitucije obvestilo o razlogih za odstop od prodaje NLB, opozicija do vladne odločitve kritična

Edini uradni odziv iz tiskovne službe Evropske komisije pa še vedno ostaja, da so v konstruktivnem stiku s slovenskimi oblastmi in da na tej točki ne morejo ugibati o nadaljnjih korakih. To so v komisiji poudarjali že pred odločitvijo o ustavitvi prodajnega postopka in enako izpostavljajo tudi po odločitvi.

V oddelku Evropske komisije za konkurenco so sicer vselej zelo skopi s komentarji. Na številna vprašanja, na primer, ali so že dogovorjeni sestanki s slovensko stranjo, ali Slovenija v bruseljskih očeh ostaja verodostojna partnerica, ali so se pripravljeni pogovarjati o alternativnih rešitvah, ali se jim zdijo razlogi za ustavitev prodaje utemeljeni in kaj bodo torej nadaljnji koraki, je bilo danes mogoče dobiti le omenjen kratek neuradni odziv.

Ministrstvo v minimiziranje negativnih posledic neprodaje NLB

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki ji je vlada naložila, da mora z odločitvijo vlade glede NLB seznaniti Evropsko komisijo in preučiti možnosti alternativnih kompenzacijskih ukrepov, bo po pričakovanjih že danes vzpostavila komunikacijo z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager.

Ministrstvo odločitev vlade komunicira tudi po drugih institucijah, kot so Mednarodni denarni sklad, OECD, Evropska centralna banka in pri bonitetnih hišah. Zlasti slednjim, ki so v zadnjem času za NLB izboljševale ocene in obete, skušajo pojasniti, da je NLB specifičen primer.

Gre za sistemsko banko v državi, banko z močnim položajem v državah Jugovzhodne Evrope, kjer je navzoča, in, kar je najbolj pomembno – za banko, ki nosi breme spora med dvema državama, kar ne bremeni nobene druge banke v evropskem prostoru.

Ministrstvo bo zato najprej pri Evropski komisiji preverilo, kje je polje možnega kompromisa, ker Slovenija do konca leta ne bo prodala najmanj polovice NLB in do konca prihodnjega leta preostanek do skupaj 75 odstotkov minus ene delnice, k čemur se je pri komisiji zavezala v zameno za leta 2013 dano državno pomoč.

Ena od možnosti, ki jo ima komisija kot kompenzacijski ukrep, ker se obljubljena prodaja ni izvršila, je, da imenuje zaupnika, ki bo pooblaščen za prodajo hčerinskih bank NLB po Balkanu. A to bi bil za NLB in za skupino hud udarec zlasti z vidika njenega razvojnega potenciala.

To je treba po mnenju ministrstva preprečiti in poiskati druge omejevalne ukrepe, ki bodo za banko in za državo manj boleči. Pri tem ministrstvo spominja še, da banka že zaradi leta 2013 sprejetih omejevalnih ukrepov s konkurenti tekmuje s hudim bremenom, pa kljub temu dosega dobre rezultate, kar bi morali pri prodaji izkoristiti.

Opozicija večinoma kritično do odločitve vlade o ustavitvi prodaje NLB

Opozicjski SDS in NSi sta danes ob robu seje v DZ kritično ocenjevali četrtkovo odločitev vlade, da ustavi postopek prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB). Opozicijski poslanci še menijo, da bo zaradi odločitve Slovenija pred Evropsko komisijo izpadla neverodostojno.

"Zdi se, kot da vlada želi obdržati bankomat v svoji lasti, namesto da bi primarno skrbela za to, da izvaja svoje naloge za dobrobit državljanov," je dejal poslanec SDS Anže Logar, ki meni, da bo zanimivo spremljati odzive Evropske komisije. Dvomi namreč, da je bila vlada z njo predhodno usklajena.

Glede domnevnega pranja denarja v NLB meni, da je vlada ta razlog uporabila na napačni strani argumentiranja. Logar se namreč sprašuje, kaj se bo zgodilo z zaščito denarja davkoplačevalcev, če se domneve izkažejo za resnične in bo NLB kaznovana z visoko globo.

"Težko me boste tudi prepričali, da se domnevno pranje denarja takšnega obsega tako enostavno skrije pred očmi odločevalcev. Če se to sedaj uporablja kot izgovor, za tem bolj stojijo politične kalkulacije kot realen razlog," je še dejal Logar.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa je poudaril, da ta trenutek ni razloga, da NLB ne bi prodali. Za nizko ceno delnic, ki je bila ob tveganjih zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem glavni razlog, da se ustavi prodaja banke, je po njegovem mnenju delno kriva tudi vlada, že samo zaradi načina izbire prodaje.

"Slovenija tudi zaradi takšnih odločitev vlade postaje vedno bolj nekredibilen partner, ki ne drži danih obljub. Bolj kot Evropska komisija pa me skrbi, kako bo NLB delovala v prihodnje v državni lasti," je ocenil Vrtovec.

Dolgoročne strategije za upravljanje po njegovem mnenju ni, dvakrat so morali s svojim vložkom vstopiti davkoplačevalci. "Glede na to, kako država upravlja s svojimi podjetji, se bojim, da bomo morali ponovno prispevati svoj delež," je opozoril poslanec, ki od Cerarja pričakuje odločnost, da se bo postavil na stran tistih, ki želijo raziskati obdobje domnevnega pranja denarja.

Odločitev vlade veseli poslance ZL

ZL je medtem že od vstopa v DZ vlado pozivala, naj banke ne proda, zato jih četrtkova odločitev veseli, je dejal poslanec ZL Luka Mesec. Našteti razlogi za ustavitev prodaje po njegovem sicer "malo smrdijo po slepilnem manevru". V Bruselj gre vlada tako z argumenti, ki bi jih lahko dobila že prej, ampak je po njegovem mnenju najbrž želela izpasti verodostojna pred Evropsko komisijo.

Poslanka Zavezništva Alenka Bratušek je dejala, da so bili vsi razlogi – z izjemo domnevnega pranja denarja – zaradi katerih je vlada zaustavila prodajo NLB, na mizi že pred tremi leti, ko je Cerar od nje prevzel vodenje vlade. Odločitev vlade je ocenila kot neodgovorno. Z njo je vlada po mnenju Bratuškove dodatno znižala ceno NLB in pod vprašaj postavila kredibilnost države. Upa tudi, da ta odločitev ne bo vplivala na bonitentne ocene Slovenije.

Bratuškova bi glede na dobre gospodarske razmere pogovore z Evropsko komisijo začela prej in poskušala ugotoviti, ali se glede prodaje da dogovoriti o drugačnih pogojih, kot nam jih je leta 2013 postavila komisija. Meni, da je z odločitvijo vlade Slovenija izpadla neverodostojno ne samo pred komisijo, ampak tudi pred tujimi vlagatelji in finančnimi trgi. Ocenjuje še, da težka naloga čaka premirja Mira Cerarja in ne ministrice za finance.

Tako kot Bratuškova tudi Mesec meni, da bi na pogajanja v Bruselj moral Cerar. "Ministrica je že sama povedala, da v odpoved prodaje ne verjame. Vlada bi morala poslati pogajalca, ki stoji za sklepi vlade," je še dejal Mesec.

Vlada v četrtek ustavila prodajni postopek

Kot smo poročali, je vlada na četrtkovi seji sklenila, da ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov, s čimer se prodajni postopek ustavlja.

Premier Miro Cerar je po seji pojasnil, da tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izvedbo postopka prodaje banke. Med razlogi za odločitev je izpostavil še domnevno pranje denarja v NLB v letih 2009 in 2010 ter razpravo o vprašanju višine dokapitalizacije banke v letu 2013.

V odločbi Evropske komisije o odobritvi državne pomoči NLB iz leta 2013 je kot ukrep v primeru, da država do konca leta 2017 ne sklene zavezujoče pogodbe o prodaji NLB, navedena prodaja bank iz NLB Skupine na Balkanu, ki v zadnjih letih postajajo vse pomembnejši del skupine. Prodaja naj bi potekala prek posebnega skrbnika, neodvisno od državnega upravljavca naložb.

Vraničar Ermanova je v četrtek v Odmevih poudarila, da se bo v prvi vrsti ukvarjala z ohranitvijo NLB kot celote. Prizadevala si bo, da prepreči prodajo NLB preko pooblaščenca. "Zame je to cilj, ker sem dolžna poskrbeti za dobro upravljanje z davkoplačevalskim denarjem in državnim premoženjem," je dejala.

Država se je k prodaji NLB do konca letošnjega leta zavezala v pogajanjih z Evropsko komisijo, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Sprva je bila predvidena prodaja treh četrtin do konca leta, a se je država nato letos izpogajala, da bi do konca tega leta prodala vsaj polovico banke, ostalo pa do konca 2018.

Ob tem je Slovenija kot kompenzacijski mehanizem predlagala podaljšanje prepovedi nakupov, ki velja za NLB. To pomeni, da banka ne sme opravljati prevzemov.