Dvig prispevne stopnje je predviden že v predlogu državnega proračuna za prihodnje leto. Dodatna obremenitev delodajalcev in ZPIZ - ne pa tudi zavarovancev - z 0,20 odstotne točke višjo prispevno stopnjo pa ne bo dovolj, da bi zavod prihodnje leto končal brez primanjkljaja.
Glede na danes sprejeti finančni načrt naj bi namreč ta ob koncu leta 2002 znašal okoli tri milijarde tolarjev. O predlogu za spremembe prispevne stopnje bo zdaj moral odločati še DZ.
45-članska skupščina, ki bo v takšni sestavi delovala naslednja štiri leta, je brez posebnih pripomb sprejela oba predloga. Kot je povedal Košir, je bilo temeljno vodilo pri pripravi finančnega načrta zavoda doseči stabilno financiranje zdravstvenega zavarovanja v prihodnjem letu. Letošnje so namreč zaznamovale velike likvidnostne težave, ki so zavodu narekovale začetek najemanja kratkoročnih kreditov, primanjkljaj, izkazan v obdobju od januarja do julija, pa znaša že več kot devet milijard in naj bi do konca leta narasel na okoli 12,9 milijarde tolarjev.
Vse to je vodilo v razmišljanje o dodatnih virih financiranja zdravstvenega varstva; ob dvigu prispevne stopnje so predvidene tudi trošarine ter oženje t.i. nezdravstvenih pravic iz sistema zdravstvenega zavarovanja. S temi ukrepi naj bi skupaj pridobili dodatnih osem milijard tolarjev.
