Višji regres že letos?

Glede te in drugih predlaganih zakonskih sprememb so sicer oblikovali pogajalske skupine. Kot je v izjavi za medije ob robu seje povedal minister za finance Andrej Bertoncelj, so sprejeli sklep, da ministrstvi za finance in za delo pripravita vse zakonske in tehnične rešitve, da bi letošnji regres izplačali v zakonsko določenem roku. Poudaril je, da ni sicer nobenih zagotovil, da bo razbremenjen regres res lahko izplačan že letos.

Glede na to, da je davčno leto 2019 že v teku in so nekateri regrese že izplačali ali jih še bodo, je do sprejetja sprememb zakonodaje v DZ treba spoštovati veljavno zakonodajo. Če bo sprejeta zakonodaja glede ugodnejše davčne obravnave regresa za letni dopust sprejeta že za letos, se bo upoštevala za regrese, izplačane v davčnem letu 2019. Vsi delavci, ki bodo torej v letu 2019 prejeli dohodek v obliki regresa za letni dopust, bodo upravičeni do ugodnejše davčne obravnave, ne glede na čas izplačila regresa v davčnem letu 2019, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Po predlagani davčni reformi regres do višine povprečne bruto plače tako kot sedaj ne bi bil vključen v dohodnino, bi bil pa poleg tega še v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov (sedaj do višine 70 odstotkov). To pomeni, da bi delavec regres, ki bi ga podjetje izplačalo v višini do povprečne bruto plače, prejel v celoti.

Po novem bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1692 evrov, ki je sedaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na ministrstvu.

Preveč razbremenitev za visoke plače?

Predlagana davčna reforma vključuje tudi spremembe pri dohodnini, pri kateri so predvideni zvišanje mej davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je glede tega dejala, da se predlagane spremembe preveč osredotočajo na davčno razbremenitev tistih plač, ki so že sedaj visoke. V tem delu predloga tako ne podpirajo, saj po njihovem mnenju ne razbremenjuje tistih, ki bi si to najbolj zaslužili.

Predlagane davčne spremembe bo obravnavala posebna pogajalska skupina, o oblikovanju katere so danes sprejeli sklep. Pogajalske skupine so ustanovili tudi za obravnavo predlagane reforme pokojninskega sistema in zakona o trgu dela, je povedal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

Glede izhodišč predlogov novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je ministrica za delo Ksenija Klampfer dejala, da si vlada želi, da bi bila novela sprejeta še pred poletjem, a je na prvem mestu iskanje soglasja. Poudarila je, da gre le za izhodišča, zato jih podrobnejše usklajevanje čaka v nadaljevanju v okviru pogajalskih skupin.

Upokojitvena starost za zavarovance brez 40 let pokojninske dobe bi se po predlogu novega pokojninskega zakona postopoma dvignila s 65 na 67 let. Na drugi strani naj bi se odmerni odstotek zvišal na 63 odstotkov.

Kaj bo z upokojenci, ki bodo še naprej delali?

Nekaj predlogov glede dvojnega statusa upokojencev je imel predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut, ki odločno nasprotuje omejevanju višine pokojnine za tiste upokojence, ki bi želeli še naprej delati za poln delovni čas. "Podjetnik, ki bo delal še naprej in prejemal celotno pokojnino, bo plačeval celotne davke in prispevke, kar je koristno za državo," je poudaril.

Hkratnemu prejemanju polne plače in pokojnine med drugim nasprotujejo v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, kjer po besedah generalnega sekretarja Aljoše Čeča prav tako ne vidijo razlogov za hitro zvišanje pogojev za upokojitev. To bi namreč lahko prizadelo najranljivejše skupine na trgu dela, je opozoril.

Po predlogu novele zakona o urejanju trga dela - ki bo del paketa, ki vključuje še spremembe pri upokojevanju in pri socialnovarstvenih prejemkih - se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo. Ministrstvo za delo ob tem predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri brezposelnih prejemnikih denarne socialne pomoči.

V ZSSS po Zorkovih besedah skupaj z ostalimi sindikati nasprotujejo skrajšanju obdobja prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost s 25 na 19 mesecev. Nasprotujejo tudi zaostrovanju pogojev za pridobitev tega nadomestila.

Na dnevnem redu današnje seje je bil tudi osnutek nacionalnega reformnega programa 2019-2020. Soglasno so sprejeli sklep, po katerem bodo socialni partnerji vladi lahko posredovali dodatne predloge glede osnutka programa.