Euronews poroča o raziskavi, ki jo je vodil dr. Sehrish Usman na Univerzi v Mannheimu v sodelovanju z ekonomisti Evropske centralne banke (ECB). Ta pa je pokazala, da so vročinski valovi, suše in poplave poleti 2025 prizadeli četrtino vseh regij EU. Ti ekstremni vremenski dogodki so letos povzročili kratkoročne gospodarske izgube v višini najmanj 43 milijard evrov, skupni stroški pa naj bi se do leta 2029 povečali na 126 milijard evrov. Izgube so v letu 2024 znašale 0,26 odstotka gospodarske proizvodnje EU, ugotavlja študija.
Upoštevali tudi skrite stroške
Za razliko od tradicionalnih ocen, ki se osredotočajo izključno na uničeno infrastrukturo ali stavbe, ta raziskava poskuša upoštevati tudi skrite stroške, ki se sčasoma množijo in pojavljajo v ciklih. To vključuje tudi parametre, kot so izguba prihodkov od turizma, vplivi na produktivnost ali motnje v dobavni verigi.
Skupaj je 96 regij utrpelo vročinske valove, 195 sušo, 53 regij pa so prizadele poplave. Vsaka vrsta ekstremnega vremena na različne načine vpliva na gospodarsko dejavnost. Vročina zmanjšuje produktivnost, zlasti v gradbeništvu in gostinstvu. Visoke temperature na primer zmanjšujejo število ur, ko lahko gradbeniki opravljajo delo. Glede na analizo organizacije World Weather Attribution (WWA) naj bi podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, potrojile število smrtnih žrtev zaradi vročinskih valov v 12 večjih mestih junija letos.
Pravi stroški ekstremnih vremenskih dogodkov se kažejo počasi, ker ti dogodki vplivajo na življenja in preživetje dolgročno. Uradne ocene zato pogosto zamujajo, pojasnjuje Usman in dodaja, da v raziskavi zato upoštevajo posodobljene podatke in novo objavljene dokaze o regionalnih vplivih iz njihove prejšnje študije, da bi pravočasno ocenil, kako so ekstremni dogodki poleti 2025 vplivali na gospodarsko aktivnost.
Višje tudi cene hrane
Tudi cene hrane v Evropi in po svetu so se v zadnjih letih močno zvišale, kar je za denarnice evropskih potrošnikov zaskrbljujoč trend. Čeprav so višji proizvodni stroški in vojna v Ukrajini spodbudili nekatere dvige cen, so pomembno vlogo pri tem igrali tudi ekstremni vremenski dogodki, kaže nova raziskava, o kateri je poročal Euronews.
Raziskava, ki jo je izvedlo šest evropskih raziskovalnih inštitutov, ugotavlja, kako podnebne spremembe povzročajo porast cen hrane v Evropi. To je pomembno, kar lahko podražitve poslabšajo tveganja za javno zdravje in celo socialne nemire, poudarjajo v študiji. Raziskovalci so izpostavili 16 živil v 18 državah po svetu, med njimi je tudi britanski krompir in špansko olivno olje, ki sta se podražila zaradi izjemne vročine, suše ali padavin med letoma 2022 in 2024.
Ekstremni vremenski pojavi lahko uničijo pridelke in močno vplivajo na končno letino, svarijo raziskovalci. V študiji so vremenske dogodke, kot so vročina, suša in obilno deževje, povezali z dvigom cen na trgovinskih policah.
V Italiji in Španiji so se cene oljčnega olja januarja 2024 po hudi suši v letih 2022 in 2023 medletno zvišale za kar 50 odstotkov, ponazarjajo. Zaradi bolj vročega in sušnega vremena se je proizvodnja oljčnega olja v Španiji, ki predstavlja 40 odstotkov svetovne oskrbe, v letu 2022 namreč zmanjšala za 50 odstotkov. Visoke temperature spomladi so uničile številna oljčna drevesa, redki preživeli plodovi pa so zaradi pomanjkanja vode postali majhni in tanki.
Letošnji maj je bil drugi najtoplejši na svetu, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, presegel ga je le maj 2024, kažejo podatki programa EU za podnebne spremembe Copernicus. V nekaterih delih severozahodne Evrope so zabeležili najnižjo količino padavin in vlažnosti tal vsaj od leta 1979. Kmetje po vsej severni Evropi so izrazili zaskrbljenost za svoje pridelke, saj nenavadno suho vreme uničuje pridelek pšenice in koruze.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.