To je najvišja gospodarska rast po letu 1999. Glavni dejavnik, ki je prispeval k višji rasti obsega bruto domačega proizvoda kot v letu poprej, je bil saldo menjave s tujino, na visoko rast pa je vplivalo tudi pet delovnih dni več kot v letu 2003. Predlani je Slovenija zabeležila 2,5-odstotno gospodarsko rast.
Lani je bilo konjunkturno leto, saj je bila rast zelo dinamična, je na današnji novinarski konferenci državnega statističnega urada povedala Karmen Hren, ki v uradu skrbi za področje nacionalnih računov. Kot je dodala, je lansko gospodarsko rast spodbujalo predvsem domače povpraševanje.
Saldo menjave s tujino je bil precej nevtralen in je na rast vplival negativno (v višini 0,2 odstotne točke), a precej manj kot v letu 2003 (negativni vpliv 2,2 odstotne točke). Lani se je izvoz v obsegu povečal za 12,6 odstotka in uvoz za 12,4 odstotka, saldo menjave s tujino pa je bil glavni dejavnik za višjo gospodarsko rast v letu 2004 glede na rast v letu poprej.
Leta 2004 se je število delovnih dni v primerjavi z letom poprej povzpelo za pet na 256, saj je večina praznikov padla na soboto oz. nedeljo. Dodatni delovni dnevi v primerjavi z letom 2003 so h gospodarski rasti prispevali 0,5 odstotne točke, kar pomeni, da bila brez njih lanska rast 4,1-odstotna, je pojasnila Hrenova.
BDP se je povišal
Po prvi oceni je bruto domači proizvod (BDP) po tekočih cenah lani znašal slabih 6200 milijard tolarjev, kar je 7,7 odstotka več kot v letu 2003. Preračunano po tekočem tečaju je znašal skoraj 26 milijard evrov oz. dobrih 32 milijard dolarjev, kar je nekaj manj kot 13.000 evrov oz. dobrih 16.000 dolarjev na prebivalca. Bruto nacionalni dohodek se je lani v primerjavi z letom prej povečal za osem odstotkov na 6164 milijard tolarjev.
V vseh lanskih četrtletjih gospodarska rast na letni ravni v primerjavi z istimi četrtletji 2003 ni nikoli padla pod štiri odstotke. Najvišja je bila v tretjem četrtletju, ko je bila petodstotna. V drugem četrtletju je rast BDP znašala 4,9 odstotka, v zadnjem lanskem 4,3 odstotka in v prvem 4,1 odstotka na letni ravni.
Podobno sliko kažejo podatki, narejeni po primerjavah rasti BDP s predhodnim četrtletjem, ob upoštevanju enakega števila delovnih dni. V prvem lanskem četrtletju je rast v primerjavi s predhodnim četrtletjem znašala dobrih 1,5 odstotka, sledili sta četrtletji z enoodstotno rastjo, v zadnjem pa se je BDP realno znižal za štiri desetinke odstotne točke.