Vivendi, ki se otepa s 35 milijardami evrov dolga, od tega kar z 19 milijardami evrov iz medijske in telekomunikacijske dejavnosti, je ponudil naprodaj vso založniško dejavnost, združeno v družbi Vivendi Universal Publishing, razen ameriške založbe Houghton Mifflin, ki jo želi Vivendi prodati posebej. Predmet pogajanj pa niso izobraževalni računalniški programi in dejavnost video iger.
Prvi mož podjetja Jean Rene Fourtou je poudaril, da bo izkupiček od prodaje založniške dejavnosti pripomogel k zmanjšanju dolga, kar je ključnega pomena, da se Vivendi izkoplje iz težav. Sicer pa je koncern že pred časom napovedal, da se bo umaknil iz založništva in se popolnoma osredotočil na televizijo ter filmsko in glasbeno industrijo.
Fourtou naj bi z denarjem od prodaje preprečil, da bi britanski mobilni operater Vodafone prevzel francoskega telekomunikacijskega operaterja Cegetel, ki je v večinski lasti Vivendija. Vodafone, ki je že 15-odstotni lastnik Cegetela, bi s prevzemom vseh delnic dveh Cegetelovih delničarjev, britanskega koncerna British Telecom in ameriškega SBC Communications, pridobil večinski delež v francoskem operaterju. Posel pa bi podjetja lahko sklenila le, če se Vivendi odpove predkupni pravici, ki pa je veljavna le še do 10. novembra.
Prodaja založniške dejavnosti sodi v okvir radikalnih ukrepov razprodaje premoženja, s katerimi želi novo vodstvo koncern izkopati iz dolgov, ki jih je z milijardnimi prevzemi nakopičil nekdanji prvi mož koncerna Jean-Marie Messier, ko je Vivendi v nekaj letih iz podjetja za oskrbo z vodo spremenil v drugo največjo medijsko družbo na svetu.
Sprva so nameravali v Vivendiju v dveh letih prodati za deset milijard evrov deležev v drugih podjetjih, kasneje pa so se odločili, da bodo že v naslednjih 18 mesecih prodali kar za 12 milijard evrov delnic drugih podjetij. Vivendi je tako med drugim že prodal delež v internetnem portalu Vizzavi, skupino časnikov Expresse in Expansion, kamor sodi 16 publikacij ter italijansko plačljivo televizijo Telepiu.
