Vlada bi letos občinam milijone za božičnico povrnila iz proračuna

Vlada je ta teden opravila prvo obravnavo predloga zakona o izplačilu zimskega prejemka. Predlog predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.

Pri tem je v predlogu, ki ga je neuradno pridobila STA, predvidenih nekaj izjem, povezanih z izplačilom zgolj v letošnjem letu. Delodajalci v zasebnem sektorju bi tako lahko božičnico izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov, a le v primeru, da letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.

Poleg tega se zimski prejemek, prejet za leto 2025, ne bi štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar pomeni, da prvo leto izjemoma ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.

Je pa glede na predlagani akt predvidena tudi prehodna določba za občine, ki bi morale zaposlenim letos prav tako izplačati 639 evrov božičnice.

Predvideno je, da se občinam letos sredstva zimskega prejemka za njihove zaposlene in za zaposlene pri posrednih uporabnikih občinskega proračuna, katerih ustanoviteljice so, povrne iz državnega proračuna. Občine bi morale finančnemu ministrstvu najpozneje do 19. decembra poslati zahtevek za povračilo, ministrstvo pa naj bi jim sredstva povrnilo najpozneje do 31. decembra.

V primeru, da ima posredni uporabnik občinskega proračuna, denimo neka osnovna šola ali vrtec, več občin ustanoviteljic, bi morale te skleniti dogovor, katera od njih bo zagotovila sredstva za zaposlene, ta dokument pa nato predložiti zahtevku, posredovanemu ministrstvu za finance.

S tem je vlada odgovorila na pomisleke občin glede obvezne božičnice. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) je denimo že septembra, takoj ko je premier Robert Golob predstavil idejo o zimskem prejemku v višini minimalne plače, opozorilo, da bi božičnica za občine pomenila dodatno finančno breme v višini 14 milijonov evrov.

Podobna ureditev je načrtovana za izplačilo zimskega prejemka delavcem pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna, posrednih uporabnikih, katerih ustanovitelj je država, in za delavce v javnih gospodarskih zavodih.

Resorna ministrstva bi po predlogu zakona v svojem finančnem načrtu zagotovila pravice porabe zase in za vse posredne proračunske uporabnike, katerih ustanovitelj je država. V primeru, da sredstev ne bi mogla zagotoviti s prerazporeditvami pravic porabe, bi se jim sredstva razporedila iz splošne proračunske rezervacije.

Roki za vložitev zahtevkov in za povračilo sredstev bi bili enaki kot pri občinah.

S tem vlada naslavlja tudi izpostavljeno vprašanje financiranja božičnice pri subjektih, kot so državne zdravstvene ustanove. RTV Slovenija je denimo poročala, da bi UKC Maribor božičnica letos stala okoli 2,5 milijona evrov, UKC Ljubljana pa okoli 5,5 milijona evrov.

V predlogu zakona so navedene tudi kazni. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, bi bil lahko za neizplačilo zimskega prejemka kaznovan z globo v višini od 3000 do 20.000 evrov. Odgovorno osebo neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma javnega gospodarskega zavoda, ki državi ali občini izstavi zahtevek za vračilo stroškov zimskega prejemka iz državnega proračuna v znesku, ki ne izkazuje upravičenih stroškov, bi medtem lahko doletela globa v višini od 1500 do 8000 evrov.

Kaj uvedba obvezne božičnice glede na aktualni predlog pomeni za javne finance, ni povsem jasno. Glede na oceno finančnega ministrstva, podano v vladnih izhodiščih za zakon, ki še niso predvidela vseh omenjenih izjem, bi skupni strošek izplačil za javne uslužbence znašal 118 milijonov evrov, če bi upoštevali še širši izpad javnofinančnih prihodkov (izpad dohodnine, davka od dobička pravnih oseb in prispevkov za socialno varnost v javnem in zasebnem sektorju), pa bi to skupaj znašalo 372 milijonov evrov.

Predlog zakona sicer čaka še trnova pot usklajevanja na ravni socialnih partnerjev. V prihodnjih dneh naj bi po petkovih ločenih srečanjih Goloba z delodajalci in sindikati sledilo še več sestankov na nižjih ravneh, pri čemer si delodajalska stran še vedno želi prostovoljne božičnice, delojemalska pa enakega izplačila za vse, brez izjem, kot je zgolj osmina minimalne plače.