Največja razhajanja še vedno obstajajo glede pomembnosti doseženega soglasja. Sindikati vztrajajo, da je treba na področju davčne in delavnopravne zakonodaje doseči popolno soglasje, delodajalci pa pričakujejo, da bo vlada sprejela odgovornost in nujno potrebne spremembe izpeljala tudi brez soglasja. Vlada zatrjuje, da brez soglasja ne bo sprememb.

Vodja ožje vladne pogajalske skupine Dušan Krajnik je poudaril: »Trg dela in zaposlovanje sta izjemno pomembni kategoriji. Vlada nikakor nima namena in ne bo šla mimo soglasja z ostalimi socialnimi partnerji pri zapiranju takšnega poglavja.«
Sindikati se bojijo, da vlada pri pripravi davčne in delavnopravne zakonodaje soglasja sindikatov ne bo iskala. "Vlada očitno pelje svoj scenarij mimo socialnega partnerstva, kar zagotovo ni dobra popotnica za socialni dialog," je dejal predsednik največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Predstavnike zaposlenih je danes še posebej razburila vest, da namerava vlada že septembra v parlamentarno proceduro vložiti novo davčno zakonodajo, javno razpravo pa naj bi začeli že junija. Rebolj je še poudaril: "Dokler se mi pogovarjamo o fleksibilnosti trga, so spremembe zakona o delovnih razmerjih že v razpravi.”

Prepričan je, da je uveljavljenje večje fleksibilnosti in hkrati večje zaščite brez soglasja socialnih partnerjev nemogoče, problematična pa je predvsem stopnja nezaupanja med sindikati, delodajalci in vlado. Poleg potrebnega soglasja se razhajajo še glede glede uveljavljenje novega sistema, ki ga imajo nekatere razvite države, in glede individualizacije urejanja delovnega časa.
Delodajalci po drugi strani pričakujejo, da bo vlada prevzela večji del odgovornosti in kakšne spremembe izpeljala tudi brez soglasja socialnih partnerjev. "Menimo, da gre za nujno potrebne in pomembne spremembe, kajti zgubljamo na konkurenčnosti. V nasprotnem bi lahko pogajanja in usklajevanja potekala tako dolgo, da bi Slovenija še bolj izgubila na konkurenčnosti, kar pa pomeni tudi delavna mesta in varnost, ki jo danes v Sloveniji še imamo," je dejal sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.