V zvezi s hrvaškimi ukrepi je slovenska vlada sklenila, da ministrstvo za okolje in prostor v skladu s pogodbo o energetski listini pisno seznani sekretariat v Bruslju s kršitvami, ki jih je povzročilo izvajanje hrvaškega pravilnika. Ministrstvo za gospodarstvo bo v skladu s sklepom vlade sprožilo ustrezen postopek pri Svetovni trgovinski organizaciji.
Diplomatske akcije in protiukrepi
Štiri ministrstva - za promet, za okolje in prostor, za finance ter za notranje zadeve - bodo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve preučila možne ukrepe za zaščito slovenskih interesov. Ob tem je bilo po besedah direktorice vladnega urada za informiranje Alje Brglez posebej rečeno, da bo ministrstvo za promet "razmislilo oziroma predlagalo recipročne ukrepe", ki se bodo navezovali predvsem na zmanjšanje števila dovolilnic za tovornjake iz Hrvaške.
Minister za promet Jakob Presečnik je za prihodnji teden zahteval sestanek meddržavne bilateralne komisije, ki ureja to problematiko. Slovenija bo v primeru, če bo Hrvaška vztrajala na sprejeti odredbi prepovedala prevoz tako imenovanih črnih vozil. Torej po Sloveniji ne bodo smela voziti vozila, ki prekomerno onesnažujejo okolje. Kar po neuradnih podatkih pomeni večino hrvaškega tovornega prometa.
Poleg Slovenije so z odločitvijo nezadovoljne tudi BIH, Avstrija in Madžarska, saj Hrvaške oblasti z odredbo omejujejo prost pretok blaga.
Predsednik bosanske vlade Zlatko Lagumdžija je zatrdil, da se bo tudi bosanska vlada, na spremembe hrvaškega pravilnika, odzvala s protiukrepi. Ob tem je dodal, da je odločitev hrvaške vlade diskriminatorna do BiH, pa tudi v nasprotju z mednarodnimi standardi. "Sprejeli smo ustrezne ukrepe, s katerimi bomo seznanili pristojne institucije," je povedal Lagumdžija, ki pa ni pojasnil, kakšni bodo ti ukrepi, saj gre za "izjemno delikatna vprašanja". V imenu vlade je izrazil upanje, da do uvedbe protiukrepov ne bo prišlo oz. da bo hrvaška vlada sporni pravilnik razveljavila.
Hrvaška vlada ni obravnavala spremenjenega pravilnika
Hrvaška vlada na današnji redni seji kljub napovedim ni razpravljala o spremenjenem pravilniku o cestnem prevozu nevarnih snovi, zaradi katerega sta Slovenija in BiH Hrvaški že vročili diplomatski noti. Kot je znano, je pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Joško Paro v sredo povedal, da bo ministrstvo za zunanje zadeve preučilo, ali spremenjeni pravilnik krši mednarodne sporazume in vladi predlagalo razveljavitev pravilnika, če se bo izkazalo, da jih ta zares krši.
Prizadeti sta obe slovenski naftni družbi
Iz hrvaške luke Ploče, kjer ima slovenska naftna družba Petrol najete skladiščne zmogljivosti, tudi danes ni možen transport nafte v BiH, cariniki, ki so včeraj prepovedali izvoz nafte iz Ploč po cesti, pa čakajo na nova navodila glede distribucije nafte in njenih derivatov iz Petrolovih skladišč, je povedal svetovalec predsednika uprave Petrola in direktor družbe Petrol BH Oil Company Silvo Komar.
Komar je za 24 ur povedal, da hrvaška vlada s tem ukrepom ne ščiti okoljevarstevnih temveč gospodarske interse Ine. Zaradi prepovedi tranzita nafte, so nezadovoljni tudi v koprskem OMV Istrabenzu. Predsednik uprave OMV Istrabenza Janko Kosmina je za 24 ur povedal, da je ta ukrep največjo težavo povzročil Bosni in Hercegovini, kamor je Istrabenz v letu 2000 prodal 130 tisoč ton derivatov. Ukrep je prav gotovo diskriminatoren in je v skladu z interesi Ine kot monopolnega hrvaškega dobavitelja, je še poudaril Kosmina.
Pravilnik prepoveduje prevoz naftnih derivatov po cestah
Kot je znano, so sprememenjen pravilnik tranzit naftnih derivatov dovoljuje le še po naftovodu, železnici in morskih ali rečnih poteh, Slovenija pa je zaradi tega že protestirala pri hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Hrvaška naj bi namreč kršila mednarodne sporazume, saj je prepovedala le tranzit nafte in naftnih derivatov prek svojega ozemlja, ne pa tudi izvoza in uvoza nafte za lastne potrebe. V protestni noti slovensko zunanje ministrstvo navaja, da določila hrvaškega sporazuma kršijo 5. člen splošnega sporazuma o carini in trgovini, ki določa, da mora vsaka pogodbenica zagotoviti svobodo tranzita prek svojega ozemlja po poteh, ki so najbolj ugodne za mednarodni tranzit. Določila pravilnika pa kršijo tudi 7. člen pogodbe o energetski listini, ki izrecno določa, da mora vsaka pogodbenica sprejeti potrebne ukrepe za lažji tranzit energetskih materialov in izdelkov v skladu z načelom prostega tranzita ter brez povzročanja neutemeljenih zamud. Določila hrvaškega pravilnika pa kršijo tudi dogovor mešane slovensko-hrvaške komisije za področje mednarodnega cestnega prevoza, v skladu s katerim se je 1. januarja 2000 liberaliziral bilateralni in tranzitni prevoz blaga ne glede na vrsto vozila. "Ob predaji note je bilo poudarjeno, da slovenska stran pričakuje takojšnjo odpravo pravilnika, hrvaška stran pa odgovora na protestno noto doslej še ni posredovala," je pristavila direktorica vladnega urada za informiranje.
Usoda slovenskih naftnih trgovcev, ki so prepričani, da so v ozadju prepovedi ekonomski interesi hrvaške naftne družbe Ina na trgu BiH, kjer ima slednja okrog 65-odstotni tržni delež, bo najverjetneje znana po končani seji hrvaške vlade. Ta je sicer v sredo sporočila, da ne bo razveljavila omenjenega pravilnika.
Odmevi v hrvaškem tisku
Hrvaški tisk na prvih straneh objavlja izjavo podpredsednika vlade Slavka Linića, da so v tihotapljenju nafte sodelovali tudi zaposleni na carini. Zaradi tega naj bi se hrvaška vlada odločila za prepoved tranzita nafte po domačih cestah. Po poročanju naše zagrebške dopisnice je hrvaška policija v lanskem letu odkrila kar nekaj incidentov pri prevozu tovora, pri katerih so sodelovali tudi nekateri uslužbenci carinske uprave.
