Ministrstvo za finance je namreč na podlagi analize vseh možnih načinov, oblik in posledic take prodaje ugotovilo, da je ciljna lastniška struktura NLB (tretjina država, tretjina ključni investitor, tretjina portfeljski investitorji) dosežena tudi v primeru neprodaje preostanka delnic, saj je moč šteti Kapitalsko družbo (KAD) in Slovensko odškodninsko družbo (SOD) za institucionalna investitorja.
Ob tem je vlada ugotovila, da je postopek prodaje iz programa privatizacije NLB, sprejetega 31. maja 2001, in dopolnjenega programa privatizacije, ki je bil sprejet 31. decembra 2001, ustavljen.
Tako ima država po končani privatizaciji 35,4-odstotni delež v NLB, belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC kot ključni investitor 34 odstotkov, ostali delničarji pa 30,6 odstotka delnic NLB. Med slednjimi imajo KAD, SOD in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) po pet odstotkov delnic osnovnega kapitala, je po seji vlade povedal finančni minister Dušan Mramor.
