O tem, da bo ime skupne evropske valute evro, se je Evropska unija dogovorila decembra 1995 na zasedanju Evropskega sveta v Madridu. Poleg odločitve, da bo skupni valuti ime evro, so se voditelji dogovorili, da bo v veljavi zapis euro in sicer v vseh državah članicah Evropske unije. Pri tem so odločili, da odstopanja od zapisa euro in s tem različne nacionalne različice niso dovoljeni. Drugačen zapis je dovoljen le, če država uporablja drugo abecedo, kot na primer Grčija. Takšna odločitev je bila nato potrjena še v uredbah Sveta EU iz leta 1997 in 1998. Slednja ureja še vprašanje centa - pri tem so nacionalne različice dovoljene.
Problem zapisa imena skupne evropske valute je bil v kontekstu nedavne širitve EU na nove članice odprt na zasedanju finančnih ministrov konec minulega tedna v nizozemskem Scheveningenu. Na zasedanju je vprašanje odprl predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, ki je opozoril, da se je EU že na vrhunski ravni dogovorila za enoten zapis imena skupne valute v vseh članicah, izjemo pa si je izborila Grčija, ker je njena abeceda v cirilici in ne latinici.
Slovensko razumevanje določila o enotnem zapisu
Finančni ministri EU, med njimi slovenski minister Dušan Mramor, so se v tej luči na zasedanju zato strinjali, da se mora za skupno evropsko valuto evro v vseh državah članicah, torej tudi v Sloveniji, uporabljati enoten zapis, to je euro. "A naše razumevanje tega sklepa je, da se izraz euro uporablja le v pravno-formalni komunikaciji z Evropsko centralno banko (ECB) in drugimi institucijami EU ter na gotovini, med posamezniki in institucijami v Sloveniji pa se beseda evro uporablja v slovnično pravilni obliki," je potem dejal Mramor.
Podobno mnenje kot minister Mramor je imel v Scheveningenu tudi guverner
Banke Slovenije Mitja Gaspari, ki je o vprašanju zapisa besede evro bil v stiku s predsednikom ECB Trichetom. V neformalni pisni komunikaciji je Gaspari Tricheta opozoril, da slovnična pravila terjajo zapis besede euro kot evro in besede cent kot stotin. Zato je vprašanje treba rešiti s kompromisom, je menil Gaspari.
Zapis euro se lahko uporablja v uradni komunikaciji z evropskimi institucijami in pa na gotovini, torej na bankovcih in kovancih evra, v vsakodnevnem življenju pa se morajo še naprej spoštovati pravila jezika, je menil.
Uradni prevod ustavne pogodbe daje Sloveniji pravico do lastnega zapisa
Finančno ministrstvo je medtem prepričano, da vendarle obstaja pravna podlaga za uporabo slovenske različice imena skupne evropske valute. "Podlaga je med drugim uradni prevod ustavne pogodbe, ki v 8. členu v slovenski verziji jasno govori: 'Valuta Unije je evro'," so razložili na ministrstvu. Vse jezikovne različice ustavne pogodbe pa so enakovredne, so dodali.
Sicer pa je Slovenija v razgovorih s predstavniki institucij EU v luči dogovora z madridskega vrha EU decembra 1995 pristala na uporabo splošno veljavnega zapisa euro, kadar se ta nanaša pravno-formalno na moneto, medtem ko si pridružuje pravico, da v vsakdanjem življenju v Sloveniji ostane uporaba zapisa nespremenjena v skladu s slovenskimi lingvističnimi pravili, so še pojasnili na ministrstvu.
