Gospodarstvo

Vlada odločila: nov predlog za prepoved frackinga neprimeren za nadaljnjo obravnavo

Ljubljana / Petišovci, 15. 12. 2020 18.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Tina Švajger, STA
Komentarji
3

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo odločila, da nov predlog za prepoved frackinga ni primeren za nadaljnjo obravnavo, češ da ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Dodatna utemeljitev pa: edina koncesija poteče leta 2022, brez pridobljenega okoljevarstvenega soglasja pa hidravlično lomljenje do takrat (tako ali tako) ne bo izvedeno.

Skupina poslancev se zavzema za prepoved frackinga.
Skupina poslancev se zavzema za prepoved frackinga. FOTO: AP

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da ne podpira Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev.

Skupina poslank in poslancev Državnega zbora se kot izhaja tudi iz gradiva namreč zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo frackinga na način, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S tem se zasleduje tudi cilj zagotavljanja zdravega in čistega življenjskega okolja in ohranjanja narave ter cilj uresničevanja pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija.

Vlada RS pa meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v DZ. "Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi morala biti jasneje določena. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja pa hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno," so po seji zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so še dodali, Ministrstvo RS za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu (ZRud-1), ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi zanjo so tako vlada odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami.

Prepovedi frackinga se tudi v tretje ne obeta dovolj poslanskih glasov.
Prepovedi frackinga se tudi v tretje ne obeta dovolj poslanskih glasov. FOTO: Dreamstime
Poslanci DZ danes tako že tretjič razpravljajo o predlogu novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal fracking v Sloveniji. Predlog so v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj z LMŠ, SD in SAB. A glasov za sprejem zakona tudi tokrat ne bo dovolj, kažejo stališča poslanskih skupin.

Fracking je "umazana tehnologija, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva", je sicer v imenu predlagateljev poudarila Nataša Sukič iz Levice. Spomnila je, da si britanski Ascent Resources prizadeva dobiti vsa potrebna dovoljenja za uporabo te tehnologije pri pridobivanju zemeljskega plina v Petišovcih.

"Skoraj identični zakon smo torej obravnavali že dvakrat," je priznala Sukičeva. Pri tem je k zakonski prepovedi frackinga pozvala Občina Lendava, k temu pozivajo okoljevarstvene nevladne organizacije, pa tudi prekmurska civilna iniciativa. "Zato v Levici skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vztrajamo," je dejala. "Vlada fracking v Petišovcih na tiho podpira," je prepričana.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je poudaril, da se vladi besedilo predloga ne zdi ustrezno, tudi zato, ker predlaga, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Dopušča pa vbrizgavanje vseh ostalih medijev. Ob tem je vbrizgavanje določene količine vode z dodatki nujni sestavni del pridobivanja nafte in zemeljskega plina, pa tudi vrtanja vodnjakov, je dejal.

Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in tudi ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice, je nadaljeval Mihelič. "Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo novelo zakona o rudarstvu in jo pošilja te dni v javno obravnavo," je pojasnil.

Opozicijske stranke so večinoma predlogu zakona naklonjene. "Že tako imamo preveč degradiranih območij," je podčrtal Dušan Šiško (SNS). Jerca Korče (SMC) je glede morebitnih odškodninskih tožb poudarila, da tudi če te bodo in bodo predstavljale izdatek za proračun, to "nikoli to ne bo odtehtalo tega, kar lahko povzročimo na enem območju in kakšne nepopravljive posledice lahko nastanejo".

Dejan Židan iz SD je pozval koalicijske poslance in vlado, naj se takoj sprejme nesistemski zakon, ki bo zaščitil Prekmurje, Pomurje in Podravje. Kasneje pa lahko vlada s svojim zakonom področje uredi še sistemsko. Da bi morala Slovenija slediti praksi držav, ki so fracking že prepovedale, je menil tudi Andrej Rajh iz SAB.

Poslanci koalicijskih strank so medtem stopili v bran vladnim načrtom o sistemsko zastavljenem zakonu. "Zakona ni dobro spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba pristopiti celovito in kompleksno. Paziti je treba, da s hitrimi, parcialnimi posegi ne delamo škode že nekaterim pridobljenim pravicam," je menil Franci Kepa iz SDS.

Gregor Perič je v imenu SMC zatrdil, da argumenti predlagateljev niso strokovno utemeljeni. V Petišovcih je mogoče le nizkoprostorninsko frakturiranje, za katerega po oceni Geološkega zavoda Slovenije ni znano, da bi imel kakršne koli negativne učinke, je dejal.

Aleksander Reberšek iz NSi pa je zatrdil, da v Prekmurju frackinga nikoli ni bilo, ga ni in ga tudi ne bo. Namesto tega pa je že spisana tožba proti Sloveniji v višini 70 milijonov evrov. V NSi bodo zato počakali na vladni predlog, je napovedal.

Dodal je, da je v zadnjih treh mesecih Levica ta zakon vložila trikrat. "Ko so bili nadkoalicijska stranka, ga v letu in pol niso vložili nikoli. Metoda frackinga je očitno postala zelo nevarna z novim predsednikom vlade. Ali pod gospodom Šarcem fracking ni bil nevaren?" je vprašal.

Sukičeva je odgovorila, da je bil nekdanji okoljski minister Jure Leben "na pravi poti", zato so tudi sami čakali. "Nobenih koristi nimamo, razen da opravljamo delo, zaradi katerega smo poslani v parlament," je podčrtala. Prav tako se je vprašala, v čem je težava sprejema zakona, če Ascent Resources na Petišovskem polju resnično ne namerava izvajati frackinga.

Slovenija z dopuščanjem frackinga po oceni poslanke Levice "ščiti korporacijo, ki bo 90 odstotkov dobička pobasala v svoje žepe". "Mi ne bomo imeli nič finančno od tega, pa tudi v smislu samozadostnosti s preskrbo energentov se obeta nula, ker so to samo še male količine zemeljskega plina," je poudarila.

Primož Siter je medtem spomnil, da fracking "ni nič drugega kot pridobivanje fosilnega goriva, za kar si je cela globalna znanost enotna, da je škodljivo za planet in da v nobenem primeru ne prinese blaginje". Nik Prebil (LMŠ) pa je izpostavil, da so nekatere bistveno večje države od Slovenije vlagateljem že odrekle poseganje v naravo.

Glasovanje o usodi novele bodo sicer poslanci opravili v četrtek.

Koronavirus pasica november
  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Zmaga Ukrajini ...
15. 12. 2020 21.45
+5
Bolana arestantova falanga!!! Nagnusni nesposobnjak bi za 2evra še mater prodal.
za bojši jutri
15. 12. 2020 20.35
+6
Prodane duše, ki jim je malo mar za Slovenijo. To so janšisti!
ni_mi_vse_eno
15. 12. 2020 20.16
+12
Fracking bi morali prepovedati v sloveniji, drugače bomo gledali posledice, katere lahko vidimo v tujini. Glej: Prižgi svojo vodo, da bo gorela v kuhinji, (=Light Your Water On Fire from Gas Drilling, Fracking). Seveda je to zanimiv fenomen, posledica pa, da strupi fracking postopka vdrejo v pitno vodo, posledico pa trpijo živali in ljudje.