Na temeljno obrestno mero je v Sloveniji sedaj vezan skoraj vsak dolgoročni tolarski kredit ali depozit, kar je bilo v časih zelo visoke inflacije zaradi ohranjanja vrednosti nujno.
V sedanjih razmerah razmeroma nizke in padajoče inflacije pa samo ohranjajo visoka inflacijska pričakovanja in samo inflacijo. Zato je na vseh področjih nujno izvesti deindeksacijo, kar bo pripomoglo k hitrejšemu zniževanju inflacije, so poudarili na finančnem miistrstvu. Zamudne obresti bodo poslej določene v nominalnem znesku v višini 17 odstotkov, kar je za približno poldrugo odstotno točko manj kot zdaj.
Finančne pogodbe, ki se bodo sklepale po sprejemu tega zakona, bodo torej brez indeksacije obrestnih mer, za že sklenjene pogodbe pa bo veljalo, da bo v njih še vedno lahko TOM, lahko pa se bodo pogodbene stranke z aneksi dogovorile tudi o razvezavi, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil finančni minister Dušan Mramor.
Temeljno obrestno mero in indeksacijo obrestnih mer ureja zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Vlada za racionalnejšo porabo proračuna
V okviru obravnave predloga novele zakona o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004 je vlada sprejela še nekatere druge ukrepe za racionalno porabo proračunskih sredstev. Po razlagi finančnega ministra Dušana Mramorja je cilj zakona med drugim povečanje fleksibilnosti pri izvrševanju proračuna, zniževanje inflacije, nadgraditev sistema upravljanja z javnofinančnimi izdatki ter pospešitev izvajanja določenih prednostnih projektov vlade (schengenska maja).
"Znižuje se obseg prevzemanja obveznosti v breme proračuna prihodnjega leta z 80 na 60 odstotkov," je eno od glavnih sprememb, ki naj bi sledile tem ciljem, orisal Mramor.
Vlada naj bi predlog zakona o izvrševanju proračuna 2003 in 2004 potrdila najverjetneje v petek in ga nato takoj posredovala v obravnavo in sprejem državnemu zboru.
Kako do dindeksacije plač?
Vlada je na seji sprejela tudi pobudo za začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja o usklajevanju plač v javnem sektorju do leta 2005. Pobuda zadeva tudi t.i. deindeksacijo plač v javnem sektorju. Vlada bo poskušala s sindikati negospodarstva doseči dogovor, da se zaposleni v javnem sektorju odpovedo rasti plač za stopnjo inflacije v Sloveniji. Če jim to uspe, avgustovskega 2 in pol odstotnega povišanja ne bo. Mnenja sindikatov so sicer deljena. Pripravljeni so se pogajati, vendar pod določenimi pogoji. Zahtevajo predvsem, da bo jasno določeno, kam bo šel privarčevan denar.