Vlada potrdila 25-odstotno obdavčitev dobička od kriptosredstev

Vlada je potrdila predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in predlog novele Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Z njima želijo uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih oziroma podobnih instrumentov ter zagotoviti jasno ureditev z minimalnimi administrativnimi obremenitvami. "Gre za pomemben korak, s katerim sledimo razmeram na finančnih trgih," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Z zakonom, ki se nanaša na kriptosredstva, uvajajo obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb, ki ga bodo ustvarili pri odsvojitvi kriptosredstev, in sicer po proporcionalni 25-odstotni davčni stopnji. "Pri tem izhajamo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni," je pojasnil Boštjančič.

Zagotovil je, da so pri pripravi zakona posebno pozornost namenili enostavnemu in čim bolj enostavnemu izvajanju zakona tako za davčne zavezance kot za davčne organe, pravni jasnosti in gotovosti pravil ter čim večji tehnološki nevtralnosti.

Zakon med kriptosredstvi ne dela razlik, kot odsvojitev kriptovalute pa se šteje menjava kriptosredstva za državno potrjeno valuto ali prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitev  oz. vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo ali subjekt. Se pa kot odsvojitev ne šteje menjava kriptosredstva za druga kriptosredstva, so poudarili na ministrstvu za finance.

Zavezanci bodo morali voditi osnovno evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev skupno za vsa lastništva kriptosredstev. Na zahtevo bodo morali evidenco tudi predložiti davčnemu organu, bodo pa morali o pridobljenih kriptosredstvih davčnemu organu poročati, če bodo kriptosredstva, ki jih bodo pridobili v zameno za blago oz. storitev, presegla tisoč evrov.

Iz obdavčitve bi se sicer izvzela povečanja in zmanjšanja vrednosti kriptosredstev do dne začetka uporabe zakona 1. januarja 2026.

Kot je poudaril Boštjančič, so se za podobno pot pri obdavčitvi kriptosredstev odločile tudi "praktično vse ostale države". S predlagano ureditvijo namreč po njegovih besedah Slovenija sledi mednarodnim standardom, zagotavlja pravno varnost in jasnost davčnim zavezancem ter prispeva k urejenemu razvoju trga kriptosredstev ob upoštevanju potreb gospodarstva in javnih financ.

In koliko bi takšen zakon prinesel v državno blagajno? Minister poudarja, da je veliko špekulacij, vendar pa da natančnega podatka nimajo. "Izhajamo lahko le iz globalnega trga, za katerega vemo, kakšen je obseg poslovanja. Če to preslikamo na Slovenijo, verjamemo, da bi lahko letni izplen iz tega davka znašal do 25 milijonov evrov. Ne moremo pa oceniti, koliko manj od tega zneska bo," je dejal.

Zatrdil je tudi, da obdavčitev kriptosredstev pozdravlja praktično celotna finančna industrija: "Neobdavčitev namreč štejejo za nelojalno konkurenco vsem drugim finančnim instrumentom, ki so vsi po vrsti obdavčljivi."

Klub slovenskih podjetnikov je sicer včeraj sporočil, da se pridružuje stališču Bitcoin društva Slovenije in Blockchain Alliance Europe, ki ocenjujeta, da trenutni osnutek Zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev (ZDDOKS) ne ustreza realnim potrebam podjetniškega in inovacijskega okolja. Ocenjujejo namreč, da ta ne priznava posebnosti digitalnih sredstev, povzroča negotovost v poslovanju, predvsem pri plačilih z bitcoini, in potencialno ovira investicije ter tehnološki razvoj podjetij, ki uporabljajo bitcoin in kripto kot del poslovnega modela.

Na vladi so ob tem potrdili tudi novelo Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. "Zakon spreminjamo oz. ga dopolnjujemo v skladu z zavezami iz strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2025 do 2030, in sicer na način, da poenostavljamo ureditev in povečujemo jasnost obdavčitve za izvedene finančne instrumente," je dejal Boštjančič.

Obdavčitev predlagajo po proporcionalni 25-odstotni stopnji, "ne glede na obdobje imetništva oz. čas, ki je minil od sklenitve posla". To ustreza stopnji dohodnine, ki že velja za obdavčitev kratkoročnih dobičkov iz kapitala, in stopnji obdavčitve dobičkov od odsvojitev kriptosredstev. Večina teh poslov je sicer kratkoročnih, je dejal finančni minister.

Tako kot zakon o obdavčitvi dohodka od kriptosredstev bi tudi ta zakon začel veljati s 1. januarjem 2026. "Verjamemo, da oba predloga zakona ustrezata tako potrebam gospodarstva kot interesom javnih financ, kar pomeni korak naprej k sodobni, pravični in razumljivi davčni politiki," je še ocenil.

Novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je bil medtem, kot pojasnjujejo na ministrstvu, pripravljen predvsem s ciljem "oživitve" določbe, ki določa davčno obravnavo investicijskih skladov. "Slednja je zaradi bistvene spremembe matičnega pravnega okvira za alternativne sklade postala neuporabna oz. pomeni določeno negotovost obdavčitve za predmetne zavezance," so pojansili.