Vlada potrdila predlog: podjetja bi lahko razdelila večji delež kolača

Predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Povečuje se delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce z obstoječih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, prav tako tudi povišuje zgornji limit izplačil. Ta bi se z 10 odstotkov zvišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač, od tega bi bila polovica izplačila, torej 10 odstotkov bruto mase plač, v denarju, so predlog povzeli na ministrstvu za gospodarstvo.

Predvidena je tudi odprava obvezne registracije pogodb, ki jih nadomešča obvestilo Finančni upravi RS (Furs).

Predlog zakona prinaša tri sheme delitve dobička: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah.

Nova ureditev delitve dobička med delavce je po navedbah ministrstva privlačna tako za podjetja kot za zaposlene, saj uvaja tudi ugodnejšo davčno olajšavo. Podjetja lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljajo 100-odstotno davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu, ne šele po treh letih, kot to določa dosedanji zakon. Prav tako je ugodnejša davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže za 25 odstotkov.

Udeležba pri dobičku ostaja kot doslej prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku pa bi morali biti udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci dogovorijo z medsebojno pogodbo, če pa pogodbe ni, bi morala družba upoštevati v zakonu določene pogoje in merila.

"Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," je poudaril gospodarski minister Matjaž Han. "Vesel sem, da smo po dveh letih in pol, odkar je zakon pripravljen, končno uskladili rešitve in da lahko to pomembno pridobitev za delavce in za gospodarstvo uzakonimo še v tem mandatu," je dodal.

Obstoječa ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v praksi ni dobro zaživela, saj je v Sloveniji v tako shemo vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih. To je kar 85-krat manj kot v Avstriji. Je pa taka ureditev razširjena v Franciji, kjer je kar 35 odstotkov zaposlenih udeleženih tudi pri dobičku, so še navedli na gospodarskem ministrstvu.

Predlog zakona po informacijah STA danes na dopisni seji obravnavajo tudi socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Kot je v izjavi za medije ob obisku podjetja Dewesoft v Trbovljah dejal premier Robert Golob, se s predlaganim zakonom krepi pripadnost delavcev podjetjem in zmanjšuje vrzel med delodajalci in delojemalci.

Izpostavil je, da vlada z zakoni o obvezni božičnici, o lastniški zadrugi delavcev in o udeležbi delavcev pri dobičku zaokrožuje področje sprememb za delavce tako, da se skuša preobraziti "kapitalistično okolje, ki je včasih zelo surovo, ker ima lastnik praktično prvo in zadnjo besedo", in sicer tudi po vzoru Dewesofta.

"Verjamem, da bodo lahko podjetja s tem, ko se bo delavce in vodstvene kadre zbližalo pri doseganju skupnih ciljev, ustvarjala še boljše rezultate, in nenazadnje, kot smo se danes prepričali v Zasavju, tudi vračala več v lokalno okolje," je sklenil predsednik vlade.

Gospodarski minister Matjaž Han je medtem izpostavil, da je "kapital brez idej in znanja mrtev kapital". Kot je navedel, se bo lahko z novim zakonom zaposlenim zagotovilo višje plače in se jih zadržalo v podjetjih. Če bo treba, bodo predlog zakona v parlamentarnem postopku še popravili, je napovedal.

"Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev," pa so Hana v sporočilu za javnost že pred tem povzeli na ministrstvu za gospodarstvo. "Vesel sem, da smo po dveh letih in pol, odkar je zakon pripravljen, končno uskladili rešitve in da lahko to pomembno pridobitev za delavce in za gospodarstvo uzakonimo še v tem mandatu," so ga še citirali.

Soustanovitelj in direktor družbe Dewesoft Jure Knez je zakon označil kot dober, se pa boji, da v Sloveniji ostaja "nek strah", zaradi katerega potem spremembe težko zaživijo v praksi. Za napredovanje države so potrebni spoštovanje, zaupanje in konstruktiven dialog, je poudaril.