Iz Sij: Pogoji zakonskega predloga nas izključujejo iz državne pomoči

Elektrointenzivna podjetja se na globalnem trgu soočajo z izzivi glede konkurenčnosti, pri čemer je bistven strošek električne energije v njihovi dodani vrednosti, je danes na novinarski konferenci v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji v Ilirski Bistrici povedal minister za okolje, podnebje in energijo Kumer.

"Slovenija bo imela med prvimi v EU zakonsko podlago, da bo lahko sistemsko pomagala podjetjem, ki imajo visoko dodano vrednost, so zelo pomembna za slovenski izvoz ter imajo na tisoče kakovostnih delovnih mest in znanje, a se spopadajo z okrnitvijo svoje konkurenčnosti," je dejal.

Zakonski predlog temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji, pri čemer po usklajevanjih s predstavniki gospodarstva nižje, kot predvidevajo evropske smernice, postavlja pogoj letne porabe električne energije posameznega podjetja. Tako je namesto vsaj 20 gigavatnih ur (GWh) letne porabe postavljen pogoj vsaj 15 GWh, tako da bo do pomoči upravičenih več podjetij, je povedal minister.

Ostala merila in pogoji po ministrovih besedah ostajajo enaki kot v okviru komisije. Glede na zakonski predlog, ki je bil danes objavljen med vladnimi gradivi, bo lahko pomoč dobilo podjetje, katerega stroški električne energije predstavljajo vsaj pet odstotkov njegove dodane vrednosti.

Subvencija bo lahko znašala največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije, pri čemer pa stroški po prejemu spodbude ne bodo smeli presegati 50 odstotkov stroškov, ki bi nastali, če bi podjetje elektriko kupilo po referenčni tržni ceni. Njegov strošek za električno energijo bo moral znašati vsaj 50 evrov na megavatno uro.

Prejemnik pomoči bo moral vsaj polovico prejetih sredstev najkasneje v 48 mesecih po prejemu uporabiti za trajnostne naložbe.

Potem ko je družba Slovenska industrija jekla (Sij), v kateri ima država 25-odstotni lastniški delež, v torek opozorila, da ob morebitnih izključitvenih kriterijih v zakonu do pomoči morda ne bo upravičena, je minister danes povedal, da so v predlog vnesli izjemo, da bo Sij za pomoč lahko kandidiral.

Panoga jeklarstva je po evropskih smernicah lahko vključena v ukrep, je bila pa pri Siju težava, da bi se lahko znašel med "podjetji v težavah", je pojasnil.

Minister pričakuje, da bo do pomoči upravičenih skupno okoli 40 podjetij. Pomoč bodo lahko dobila za leta 2026, 2027 in 2028, pri čemer bo višino za vsako leto glede na tržne razmere določila vlada. Po njegovih besedah bo subvencionirana nekaj več kot ena teravatna ura električne energije letno, strošek pa je ocenjen na okoli 30 milijonov evrov letno oziroma za triletno obdobje med 90 in 100 milijonov evrov.

Sredstva za pomoč bodo glede na predlog zagotovile družbe v 100-odstotni lasti države, ki imajo v neposredni ali posredni lasti elektrarne s skupno močjo nad 400 megavatov, pri čemer bodo na ta račun za polovico predvidenega letnega zneska, torej 15 milijonov evrov, nižja plačila teh družb v državni proračun.

Predlog zakona mora potrditi še Evropska komisija. Kot je povedal minister, so postopek potrditve že začeli, tako da zeleno luč iz Bruslja pričakuje v roku nekaj mesecev, v vmesnem času pa bodo z administrativnega vidika že pripravljali podjetja na prijavo oziroma dokazovanje upravičenosti do pomoči.

"Današnja različica predloga zakona bi sicer omogočila prijavo tudi družbam skupine Sij, vendar pa zakon še vedno vsebuje člene z izločitvenimi kriteriji, po katerih naše družbe ne bi bile upravičene do cenejše električne energije in se zoper negativno odločbo operaterja trga skladno z zakonom o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivnih podjetij niti ne bi mogle pritožiti," so pojasnili v Siju.

Zakon v različici, objavljeni danes, v praksi uvaja selektivnost tam, kjer evropske prakse kažejo nasprotno smer in težko razumemo omejitve, ki niso povezane s konkurenčnostjo, in jih EU ne pozna, so poudarili v Siju. "Poudarjamo, da je cena električne energije ključni dejavnik naše konkurenčnosti, na kar celotno evropsko jeklarstvo, ne le skupina Sij, opozarja že več kot leto dni," so zapisali.

Dodali so, da njihov poziv iz odprtega pisma vladi, naj v nadaljevanju zakonodajnega postopka zagotovi enake konkurenčne pogoje za vsa elektrointenzivna podjetja, ostaja.

Med za Sij spornimi pogoji naj bi bilo, da podjetje ne bi bilo upravičeno do pomoči, če bi izkazovali terjatve na podlagi dolgoročnih ali kratkoročnih finančnih naložb lastnikom družbe oz. lastnikom obvladujoče in odvisnih družb, razen kratkoročnih likvidnostnih aranžmajev po tržnih pogojih.

Poleg tega naj v skupini ne bi bili upravičeni do pomoči zaradi določila, da prejemnik pomoči ne bi smel imeti zapadlih in neporavnanih obveznosti, izhajajoče iz dobave električne energije, plačila omrežnine in obveznih prispevkov ter s tem povezanih poslov. O nekaterih tovrstnih obveznostih naj bi namreč še potekali spori pred sodiščem.

V Siju sicer pravijo, da bi jim umik izločitvenih kriterijev iz zakona omogočil konkurenčne pogoje pri cenah energije in dal bistveno večjo možnost pridobivanja naročil, poleg tega bi jim konkurenčni pogoji pomagali tudi skozi obdobje strateških sprememb, med katerimi so prestrukturiranje, dogovor o dolgoročni rešitvi refinanciranja in iskanje strateškega partnerja.

"Če bi skupina Sij ostala brez dostopa do mehanizma za spodbujanje konkurenčnosti, bi to pomenilo trajno višje stroške električne energije, a ne le v primerjavi z azijsko konkurenco in s tekmeci v ZDA, ampak tudi v primerjavi z neposrednimi evropskimi konkurenti. Takšen razkorak se ne bi pokazal le v računih za energijo, ampak v nezmožnosti dolgoročnega preživetja sodobnega jeklarskega podjetja, v ogroženosti 3600 delovni mest in široke dobaviteljske verige z več kot 2600 slovenskih podjetij," so opozorili.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je glede omenjenega odprtega pisma Sija vladi - v katerem jo je Sij pozval, naj zagotovi ureditev, ki bo omogočala enakopravno obravnavo vseh elektrointenzivnih podjetij v Sloveniji, vključno s skupino Sij, ki je največji porabnik električne energije v Sloveniji - danes po seji vlade povedal, da je ministrski zbor tehtal vse vidike, tudi zavzemanje Gospodarske zbornice Slovenije, da se v zakon vključi kar največje število upravičencev.

Jeklarski in železarski industriji je že po evropskih smernicah omogočeno, da kandidira za pomoč. Sij ima medtem drugačen izziv, lahko bi se znašlo med podjetji v težavah, je opozoril Kumer. Zakonski predlog bo tako po Kumrovih besedah omogočal Siju, da kandidira za državno spodbudo, bo pa moral dokazati, da je upravičen do pomoči.

Skupina Sij se tako kot ostali evropski jeklarji sooča z zahtevnimi poslovnimi izzivi. Z bankami upnicami se dogovarja o refinanciranju dolga, spremljalo pa ga bo prestrukturiranje skupine. Načrt prestrukturiranja mora biti pripravljen do konca marca. Sledilo bo iskanje strateškega partnerja.