Kot je na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so poroštveni zakon oblikovali v zadnjih dneh, njegov cilj pa je, "da damo in omogočimo energetskim družbam dostop do upravičenih likvidnih obratnih sredstev z državnim poroštvom".
"Ciljamo na proizvajalce električne energije, na dva stebra, ki ju imamo v Sloveniji, in na največjega dobavitelja plina za Slovenijo, da mu omogočimo dostop do tretjih trgov in s tem do alternativne oskrbe z zemeljskim plinom ne le iz Rusije oz. evropskega plinskega sistema, temveč tudi z drugih kontinentov," je povedal in pojasnil, da bomo tako poskrbeli za zanesljivejšo in bolj varno oskrbo z zemeljskim plinom.
Vlada potrdila predlog novele zakona o oskrbi s plini
Poleg tega je vlada po pričakovanjih potrdila predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.
S predlogom novele zakona o oskrbi s plini, ki je bil v medresorski obravnavi skoraj dva meseca, se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev, je spomnil Kumer.
Pojasnil je, da uvajajo štiri institute, in sicer širimo pojem gospodinjskega odjemalca s t. i. skupnim gospodinjskim odjemalcem, s čimer odrešujejo odjemalce v večstanovanjskih stavbah. "S tem imajo enake pogoje pri oskrbi z zemeljskim plinom, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali skupnih večstanovanjskih stavbah," je pojasnil.
Potrdila tudi predlog interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer
S predlogom interventnega zakona pa država oblikuje zakonske podlage za različne oblike ukrepanja v energetskem sistemu v primeru višje stopnje tveganja oz. krize. Zakon, ki bo veljal do konca leta 2025, po ministrovih besedah temelji na štirih stebrih – olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.
"Vlada bo imela možnost razglasiti višjo in nižjo stopnjo tveganja," je pojasnil Kumer in dodal, da se je treba za učinkovito upravljanje kriz pripraviti.
Glede skrbi za zanesljivost oskrbe je dejal, da želijo v Slovenijo prinesti evropsko zakonodajo, ki je bila sprejeta junija, in sicer gre za uredbo o obveznem skladiščenju zemeljskega plina. Gre za najmanj 15 odstotkov količine skladiščenega plina. "Slovenija nima lastnega skladišča na svojem ozemlju, a ima vseeno pogodbeno obveznost, da si v najbližjih skladiščih zagotovi zaloge. To je prepuščeno podjetjem, ki uvažajo plin v Slovenijo," je pripomnil.
Vpeljujejo še dva nova instituta, in sicer nadomestno oskrbo in osnovno oskrbo. Nadomestna oskrba bo, če se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja, garantirala varnost, da bodo imeli odjemalci še vedno plin in s tem tudi zagotovljeno ogrevanje. Osnovna oskrba pa je institut, s katerim dodatno pravico dajejo vsem odjemalcem, da si lahko plin zagotovijo po osnovni gospodinjski oskrbi. "Vsem dobaviteljem pa nalagamo, da te cenike, ki morajo biti primerljivi, objavijo," je povedal.
Četrti institut, ki ga uvajamo, pa je enoten informacijski sistem. "V Sloveniji imamo zelo dobro delujoč trg zemeljskega plina, ki je zelo konkurenčen. Dobavitelji so bili v preteklosti slabo medsebojno informacijsko povezani, zato želimo pospešiti digitalizacijo na plinskem področju, da bo ta povezljivost večja," je pojasnil.
Tretja kategorija, ki jo naslavljajo in jo želijo dobro definirati, so manjše dovozne odvisnosti. "Tu urejamo samooskrbo in dajemo možnost za pravočasno pripravo ne samo za to, ampak tudi za naslednjo zimo," razlaga Kumer. Želijo, da bi družbe pospešeno investirale v obnovljive vire energije. Poleg tega hočejo, da vlada določi temperature ogrevanja. "V zakon nismo želeli zapisati trde dikcije, se pa bomo držali priporočil – okoli 20 stopinj Celzija," je povedal in delil še, da so napisali podlago, ki bi lahko kasneje urejala osvetljevanje objektov in prostovoljno zmanjšanje uporabe zemeljskega plina.
Četrta kategorija pa je cenovna draginja. Povedal je, da bodo v sklopu te kategorije naslovili tudi pritiske na cene električne energije in zemeljskega plina. Ostalim državam članicam so dejali, da je treba nujno poseči na energetske borze. "Veliko finančnih borz je v preteklosti doživelo zlom in so imele določene omejitve. Energetske borze tega nimajo. Tudi po naši zaslugi bo prišlo do določenega posega," je napovedal.
Kumer: Z nakupom kurilnega olja velja še počakati
Poseg na trg kurilnega olja ni več vprašanje, vprašanje je le, kako regulirati, je v odgovoru na novinarsko vprašanje na to temo odgovoril minister. Gospodinjstvom, ki se ogrevajo s tem energentom, zato svetuje, naj z nakupom še počakajo. "Želimo, da je ta ukrep čim prej sprejet," je zatrdil.
Po Kumrovih besedah vse več analiz kaže, da bo morala vlada poseči tudi na trg kurilnega olja. Trenutno pripravljajo simulacije in izračune, na kakšen način ukrepati. Na voljo naj bi bili trda in mehka regulacija, vlada pa se nagiba k mehki, je razkril minister. Na izrecno vprašanje, ali gospodinjstvom, ki za ogrevanje uporabljajo kurilno olje, priporoča, naj še počakajo z nakupom, je odgovoril pritrdilno.
Cena kurilnega olja je bila sicer regulirana že od začetka novembra do sredine maja. Ob začetku regulacije je bila pri okoli evru za liter, vmes je upadla pod en evro, ob koncu regulacije pa je začela naraščati. Pri tem je dosegla že 1,64 evra na liter, trenutno pa je treba pri trgovcu Petrol za liter tega energenta odšteti 1,55 evra. O metodologiji za vnovično regulacijo cen kurilnega olja je v sredo med drugim razpravljala tudi delovna skupina za premagovanje draginje.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.