Vlada za ustanovitev centralne agencije

Država bo po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija prek centralne agencije za upravljanje podjetij v državni lasti bolj učinkovito, pregledno in stabilno upravljala s premoženjem. Osnovna ideja je, kot je pojasnil, da državno lastništvo s stališča upravljalskih pooblastil preide na agencijo, Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) pa se kot upravljalca določenega premoženja organizacijsko preoblikujeta.

Kad bi se tako razdelil v samostojno zavarovalnico za področje zavarovalnih produktov, ki jih trenutno vsebuje, in v normalno družbo za upravljanje po obstoječi zakonodaji. Enako bi se preoblikoval tudi Sod, je še pojasnil Gaspari.

Osnovna naloga Kada in Soda tako ne bi bila korporativno upravljanje s podjetji, temveč ustrezno finančno upravljanje z naložbami, ki so pretežno v finančnih instrumentih. S podjetji, predvsem tistimi v javnem sektorju, pa bi upravljala centralna agencija. "Vlada bi tako izgubila funkcijo skupščine teh podjetij, kar je popolni 'nonsens', ki traja že predolgo, in se ukvarjala s strategijami in vprašanji privatizacije," je dejal minister.

Funkcija Kada bi bila zagotavljanje primernega donosa na finančna sredstva, s katerimi upravlja, in sicer za rezerve v pokojninskem sistemu, Sod pa bi normalno upravljal s premoženjem s ciljem v nekaj letih končati proces denacionalizacije.

Preoblikovali bi tudi Dars in urad za varstvo konkurence

Vlada razmišlja tudi o preoblikovanju Družbe za avtoceste v RS (Dars) v družbo, ki bi bila primerna tudi za javno-zasebna partnerstva. S tem bi se, tako Gaspari, precejšen del javnega dolga z države prenesel na to institucijo, ki bi gospodarila s cestnim omrežjem. Tega bi dobila v uporabo za določeno število let in prihodke iz naslova cestnin uporabila za plačilo anuitet. Tako bi lahko po Gasparijevih ocenah pokrila 70 odstotkov vseh obveznosti iz avtocestnega programa.

V načrtu vlade je tudi preoblikovanje urada za varstvo konkurence v neodvisno, samostojno agencijo.

Do konca septembra naj bi po Gasparijevih besedah oblikovali predlog, kako bi podjetjem ob jamstvenih shemah in nerazumno visokih zahtevah za zavarovanja kreditov s strani komercialnih bank prek SID banke omogočili, da bi posojila najela z manjšim potrebnim zavarovanjem. S tem bodo prišla do dodatnih kreditnih sredstev, ki jih v tej krizi nujno potrebujejo, posebej sedaj, ko se naročila povečujejo in so izčrpala svoja obratna sredstva, pravi Gaspari. "To je situacija, ki je banke očitno same ne zmorejo ali pa je še niso v stanju rešiti, zato bo država prek SID banke dodatno ukrepala," dodaja.