Namen ukrepa je ohraniti delovna mesta v dejavnostih, ki jih je prizadelo začasno poslabšanje gospodarskih razmer, ter prispevati k ohranjanju socialne varnosti zaposlenih v obdobju zmanjšanega obsega dela, so reaktivacijo sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa utemeljili na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.
Cilj ukrepa je tako po navedbah ministrstva ohraniti zaposlitve delavcev, ki bi bili sicer zaradi začasnega upada obsega dela lahko odpuščeni. Zaposleni tako ohranijo dohodek in socialno varnost, delodajalci pa usposobljene kadre.
Sklep zajema deset predelovalnih dejavnosti - proizvodnjo tekstilij, proizvodnjo usnja, obdelavo in predelavo lesa, proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja, tiskarstvo, proizvodnjo kemikalij, proizvodnjo kovin, proizvodnjo kovinskih izdelkov, proizvodnjo električnih naprav ter proizvodnjo pohištva.
Po ocenah pristojnega ministrstva bo ukrep prispeval k ohranitvi zaposlitve približno 1900 zaposlenih v teh dejavnostih. Poslabšanje razmer v njih namreč ni posledica trajnih strukturnih slabosti, temveč začasnega upada naročil in razpoložljivega dela zaradi zunanjih okoliščin.
Ukrep bo veljal od 20. julija do 20. januarja prihodnje leto.
Za določene panoge
Prejšnja vlada je shemo prvič sprožila 5. decembra lani. Po prvotnem načrtu naj bi veljala tri mesece, a jo je nato podaljšala do 5. junija. Veljala je za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva, pa tudi za tiskarsko dejavnost
Shemo sicer omogoča zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki je v veljavi od sredine julija lani.
Tista podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenim ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, lahko lahko delu svojih zaposlenih skrajšajo delovni čas. Napotijo jih lahko na čakanje za pet do 20 ur tedensko, za del delovnega časa, ko zaposleni niso delali, pa jim država zagotovi nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.