Enoten bančni nadzor bo začel delovati prihodnje leto

Voditelji članic EU so dosegli dogovor o usmeritvi za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora.

Kompromis med Nemčijo in Francijo predvideva, da bo pravni okvir za enoten mehanizem nadzora dogovorjen do 1. januarja prihodnje leto, nadzor pa naj bi bil vzpostavljen v letu 2013.

Francoski predsednik Francois Hollande je zadovoljen z dogovorom o časovnem načrtu za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora v evroobmočju. Zadovoljna se je zdela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je opozorila, da bo za resnično delujoč nadzor potreben čas.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je  pojasnil, da bo lahko ECB kot osrednji nadzornik neposredno posredoval v kateri koli od 6000 bank v evroobmočju, če bo to potrebno, a glavnino nadzora bodo še vedno opravljali nacionalni organi.

Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta po drugi strani dejala, da bo ECB v določenih bankah nadzor izvajal neposredno, v drugih pa bodo to počeli nacionalni nadzorniki v navezi z ECB.

Nekoliko drugačno tolmačenje je verjetno namenjeno predvsem domači javnosti, saj je bila Nemčija skeptična do enotnega nadzora nad vsemi 6000 bankami v evroobmočju.

Voditelji EU pozivajo k takemu mehanizmu nadzora, ki bo kar najbolj odprt do vseh članic EU, ki bi želele v njem sodelovati, pri tem pa je bistvenega pomena dosledno upoštevanje celovitosti notranjega trga EU.

Države, ki še niso prevzele evra, so se v prvih razpravah o enotnem nadzoru zbale, da bi dogovorjena pravila o nadzoru lahko škodila njihovim interesom. Med najglasnejšimi so bile Velika Britanija, Švedska in Češka, ki so grozile z uveljavljanjem veta. Prav zaradi teh pomislekov se je prvi dan vrha zavlekel dlje od pričakovanj. Nova pravila morajo namreč potrditi vse članice EU.

Voditelji so zapisali, da je "pomembno zagotoviti enake pogoje za tiste države, ki sodelujejo pri tem mehanizmu, in tiste, ki pri njem ne sodelujejo, ter dosledno upoštevati celovitost enotnega trga finančnih storitev". Ob tem je potrebna uravnotežena in sprejemljiva rešitev glede sprememb pri glasovanju ter odločanju v primerjavi s trenutno ureditvijo bančnega nadzora v uniji.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je danes poudaril, da gre pri teh vprašanjih bolj za pravni kot politični problem. Politična volja za to, da se najde ustrezne rešitve, po njegovih besedah obstaja, zato se bo našla tudi pravna rešitev. Podobno je menila tudi Merklova. "Hočemo enotni nadzor in našli bomo pot," je povedala.

V povezavi z naslednjimi fazami pri oblikovanju bančne unije – skupnim skladom za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bank – voditelji pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju določb o harmonizaciji nacionalnih okvirov za reševanje bank in zajamčene vloge na podlagi zakonodajnih predlogov Evropske komisije.

Njihov sprejem je podlaga za začetek vzpostavljanja enotnega reševalnega mehanizma za banke. Skupni sklad za zavarovanje bančnih vlog, ki mu Nemčija za zdaj ni naklonjena, v sklepih ni omenjen.

Enotni bančni nadzor je sicer pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, s katero želi evroobmočje presekati gordijski vozel bančne in dolžniške krize. Glavno vprašanje – kdaj bo mogoča neposredna dokapitalizacija bank, za zdaj ostaja brez odgovora.

"Ko bo vzpostavljeno učinkovito delovanje enotnega nadzornega mehanizma ... evroskupina pa bo opredelila merila, kaj učinkovito delovanje pomeni," je na to vprašanje odgovoril Van Rompuy.

Glede drugih stebrov institucionalnih sprememb v evroobmočju – fiskalna, gospodarska in politična unija – bodo voditelji natančni načrt potrdili na decembrskem vrhu. Tokrat so med drugim pozvali k premisleku o fiskalni zmogljivosti oziroma posebnem orodju za financiranje znotraj evroobmočja, ki pa ne bo v nikakršni povezavi s pogajanji o novem večletnem proračunu EU.

Preučilo se bo tudi zamisel o tem, da bi članice evroobmočja z institucijami EU sklepale pogodbe, s katerimi bi se zavezale k reformam. Nemška ideja o superkomisarju, ki bi lahko imel pristojnost zavračanja predlogov nacionalnih proračunov, v sklepih vrha ni omenjena.