Vlada je ta teden trošarine na dizel in kurilno olje znižala na 33 centov na liter, kar je najnižja raven, ki jo še dopušča evropska zakonodaja. Nekaj dni prej je začasno ukinila tudi okoljsko dajatev na vsa pogonska goriva in kurilno olje. To v praksi pomeni, da bodo prihodnje spremembe cen goriv v veliki meri odvisne predvsem od dogajanja na svetovnih trgih.
Po napovedih naj bi se bencin izven avtocest v torek podražil le za nekaj centov – liter naj bi stal okoli 1,59 evra, pri čemer je zaradi nove tedenske metodologije in še vedno precej negotovega okolja ta ocena nekoliko manj predvidljiva. Občutneje pa naj bi se podražila dizel in kurilno olje, tudi do 10 centov na liter.
Za voznike to pomeni, da bi jih lahko poln 50-litrski rezervoar dizla stal od štiri do pet evrov več kot danes, če se cena približa 1,80 evra za liter, kar pomeni, da bi liter goriva lahko postal najdražji po juliju 2022.
Kje pa se vpliv vojne na cene še čuti pri nas?
Posledice vojne v Iranu že zaznavajo slovenski podjetniki in kmetje. Različne industrije trpijo različne učinke, kratoročno pa je kriza najbolj udarila po kemični industriji, predvsem pri izdelkih povezanih z nafto. Za do 50 odstotkov se je podražil bitumen, osnovna surovina za izdelavo asfalta, za 30 odstotkov je dražja plastika, za več kot 40 dostotkov pa so dražja gnojila.
Kdaj bi se lahko skoki stroškov, ki jih beležijo kmetje preselili na trgovske police? "Maloprodajne cene se ne oblikujejo na kmetijah. Mleku cena pada od oktobra lani. Do danes je padla za okoli 25 odstotkov in vedno postavimo retorično vprašanje: So se mlečni izdelki pocenili?" pravi Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Podgoršek poudarja, da cene na koncu verige oblikujejo trgovci, sami pa so vlado zaradi krize, že pozvali k finančni pomoči. Da bo morala država zaradi višjih stroškov izdatno odpreti denarnico, opozarjajo tudi gradbinci.
