Trgi pod pritiskom: kaj to pomeni za slovenska gospodinjstva?

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča vse več težav tudi v gospodarstvu. Iran je zaprl pomembno Hormuško ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z odprtim morjem, skoznjo pa potuje okoli 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. V nedeljo je bilo tam napadenih več ladij, svetovni ladjarji so začeli preusmerjati svoje ladje.

Cene nafte so danes poskočile za več kot šest odstotkov in bi lahko še narasle. Naftne trgovce skrbijo motnje v dobavi, pa tudi to, da bodo napadi zavrli okrevanje svetovnega gospodarstva in znova sprožili inflacijo. Cene zemeljskega plina v Evropi so se danes ob začetku borznega trgovanja prav tako zvišale, in sicer za več kot 20 odstotkov.

S terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu so zjutraj na vozlišču TTF na Nizozemskem trgovali po 39,85 evra za megavatno uro (MWh) plina. To predstavlja približno 25-odstotno povečanje v primerjavi s petkom in je največji skok cene od avgusta 2023.

Cene plina v Evropi so na najvišji ravni od konca januarja, ko so jih nizke temperature v večjem delu Evrope in razmeroma majhne zaloge v skladiščih začasno dvignile nad 40 evrov. Februarja so cene spet opazno padle na približno 30 evrov za MWh.

Dobave energentov v EU zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu za zdaj niso ogrožene, je danes povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen. Članice so sicer pozvali, naj jim do konca dneva posredujejo tudi svoje analize o vplivu konflikta na dobave energentov, je dodala.

"Naša analiza kaže, da ni neposredne skrbi glede varnosti dobav energentov EU," je glede vpliva konflikta na Bližnjem vzhodu na dobave energentov v unijo povedala Itkonen.

Po njenih navedbah so sicer podzemne zmogljivosti za shranjevanje plina v članicah EU okoli 30-odstotno zapolnjene, tako da zaenkrat ne načrtujejo nobenih izrednih ukrepov, saj plina ne primanjkuje.

O posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za EU na področju energetike sicer danes v Bruslju na posebni seji, posvečeni varnostnim vprašanjem, razpravljajo tudi člani Evropske komisije s predsednico Ursulo von der Leyen na čelu. 

Vojna v Iranu ima po navedbah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca največji kratkoročno negativen vpliv na turizem in na letalske prevoznike. Močno pa vpliva tudi na trg naftnih derivatov, na katerem bo v Evropi po njegovih besedah najbolj na udaru dobava dizelskega goriva. Na cene za potrošnike kratkoročno ne bo vpliva.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu ima trenutno zelo močan vpliv predvsem na trg naftnih derivatov. "To se vidi v zelo visoki rasti tekočih tržnih cen nafte in utekočinjenega zemeljskega plina," je dejal Ivanc. 

Pogodbe za dobave v prihodnjem mesecu se močno dražijo, močnejši je ameriški dolar, kar Evropi prinaša višje cene. "Kratkoročen izziv za Evropo je predvsem dobava dizelskega goriva za določena manjša gospodarstva v Sredozemlju, saj so se nakupi na račun manjših dobav iz Rusije povečali iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov," je pojasnil.

Za slovenska gospodinjstva naftni derivati za prevoz in ogrevanje predstavljajo približno pet odstotkov celotnih izdatkov. Vlada se je doslej v primeru zelo visokih rasti veleprodajnih cen prilagodila trošarine in ublažila skoke. "Če bi sedanje višje cene vztrajale, bi vlada zelo verjetno za cene, znane 10. marca, z uredbo poskušala znižati del regulirane cene," je ocenil.

Višje cene zemeljskega plina zelo pomembno vplivajo na ceno električne energije. To pa je predvsem odvisno od tega, kakšne so pogodbe za kupljene količine in ročnost. "Vsaj za mesec, dva so cene elektrike znane in so fiksirane. Potem pa bi dvig lahko vplival na poslovanje določenih energetskih družb, kar bi se z zamikom prenašalo na končne kupce, torej na tiste, ki so na trgu, oz. na večje odjemalce. Na gospodinjstva bi se zelo verjetno prenesle pozneje, saj so namreč v skoraj vseh državah te cene vsaj do določene mere regulirane," je povedal.

Z vidika inflacije na kratek rok višje veleprodajne cene vplivajo predvsem na večje kupce zemeljskega plina. Manjša podjetja imajo na drugi strani običajno v pogodbah letne pogodbe, torej te še ne vplivajo nanje. "Za gospodinjstva je ta učinek nekako še manjši, saj trgovci leto vnaprej kupijo količine po znanih cenah in cenike prilagajajo pozneje," je dodal.

Ivanc je opozoril, da je sedaj težko napovedovati, kaj se bo zgodilo. "A vidimo tudi, da Iran napada tudi določene objekte za izvoz naftnih derivatov v drugih arabskih državah, kar lahko pomeni, da bo to vplivalo na manjšo dobavljivost dlje časa," je opozoril.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je do okoli 10. ure znižal za 2,13 odstotka.

Na borzi v Frankfurtu je indeks DAX doslej izgubil 2,00 odstotka vrednosti. V Parizu indeks CAC 40 beleži 1,92-odstotni padec, v Londonu pa indeks FTSE 100 1,03-odstotnega.

"Tečaji se znižujejo, a o paniki ne moremo govoriti," je povedal analitik v banki Consorsbank iz Frankfurta Jochen Stanzl. Vlagatelji po njegovih besedah pričakujejo, da konflikt ne bo trajal dolgo.

Znižuje se tudi tečaj evra v razmerju do dolarja. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 10. ure za en evro odšteti 1,1713 dolarja, kar je 1,02 centa manj kot v petek zvečer. Evropska centralna banka je v petek določila referenčni tečaj evra pri 1,1805 dolarja.

Tudi v Aziji so se danes borzni indeksi večinoma krepko znižali. Indeks tokijske borze Nikkei 225 se je znižal za 1,35 odstotka. V Hongkongu je indeks Hang Seng izgubil 2,14 odstotka vrednosti, v Šanghaju pa je indeks Shanghai Composite celo pridobil 0,47 odstotka. V Seulu se je indeks Kospi znižal za 1,00 odstotka, v Singapurju indeks STI za 2,34 odstotka in na Tajvanu indeks TSEC za 0,90 odstotka. Indeks avstralske borze All Ordinaries je izgubil 0,05 odstotka.