Volkswagen sprejel boleč načrt: manj zaposlenih in modelov

Volkswagnov nadzorni svet je nocoj presenetljivo dosegel soglasje o varčevalnem oziroma transformacijskem načrtu, s katerim želi koncern odgovoriti na globoko krizo.

Odločitev je bila soglasna, je sporočil Volkswagen, podrobnosti pa za zdaj ni razkril.

Še pred uradno potrditvijo je nemški Bild ob sklicevanju na vire iz koncerna poročal, da naj bi nadzorni svet podprl približno 95 odstotkov predlaganega načrta, pri posameznih točkah pa naj bi bile potrebne še prilagoditve.

Gre za pomemben preobrat. Varčevalne in prihodnje načrte uprave so v nadzornem svetu obravnavali že pred približno dvema mesecema, vendar so takrat naleteli na odpor predstavnikov zaposlenih in dežele Spodnje Saške.

Tokrat je nadzorni svet priznal "nujnost celovite transformacije" in podprl transformacijski koncept kot celoto.

Dokument, ki je pred odločitvijo pricurljal v javnost, razkriva, kako globoka naj bi bila prenova koncerna. Volkswagen je doslej stroškovne cilje načrtoval na podlagi proizvodnje oziroma prodaje 10,7 milijona vozil. Nova osnova je le še devet milijonov.

Koncern želi do leta 2030 doseči devetodstotno operativno maržo in 30,6 milijarde evrov operativnega dobička.

Hkrati namerava za približno 50 milijard evrov zmanjšati načrtovane izdatke za investicije ter raziskave in razvoj.

Posebej velike spremembe čakajo Volkswagnovo ponudbo avtomobilov. Do leta 2035 naj bi koncern število modelov zmanjšal za približno 50 odstotkov, kompleksnost ponudbe in tehnologije pa kar za 75 odstotkov.

Koncern želi tako zmanjšati stroške razvoja, proizvodnje in upravljanja velikega števila različnih modelov ter se znova bolj osredotočiti na osnovno avtomobilsko dejavnost.

V dokumentu z naslovom "Ciljna podoba 2030" je zapisano, da želi Volkswagen poenostaviti strukture in okrepiti regionalne poslovne modele. Stroške, organizacijo in razporejanje kapitala naj bi prilagodili spremenjenim razmeram na avtomobilskem trgu.

Eden največjih problemov je proizvodnja v Evropi. Po navedbah iz načrta ima Volkswagen na evropskem trgu proizvodne zmogljivosti za več kot 500.000 avtomobilov več, kot jih trenutno potrebuje.

Zato ostaja negotova prihodnost tovarn v Emdnu, Zwickauu, Hannovru in Neckarsulmu.

Za te lokacije trenutno ni zagotovljeno dovolj konkurenčno nadaljevanje proizvodnje z novimi modeli.

Vendar načrt ne pomeni nujno njihovega zaprtja. Če bodo tovarne do junija 2027 dovolj zmanjšale stroške, naj bi njihov položaj ponovno preučili. Možnost nadaljnje proizvodnje tako ostaja odprta.

Najobčutljivejši del načrta se nanaša na zaposlene. Za doseganje zastavljenih stroškovnih ciljev dokument predvideva prilagoditev kadrovskih zmogljivosti za približno 47.200 zaposlenih.

Če se temu prišteje še zmanjševanje zaposlenosti, potrebno za zapiranje vrzeli pri režijskih stroških, bi lahko skupno število doseglo približno 60.000 zaposlenih.

Iz dokumenta, ki je trenutno javno znan, ni razvidno, da bi vseh 60.000 ljudi odpustili. Gre za predvideno zmanjšanje oziroma prilagoditev števila zaposlenih v okviru večletnega prestrukturiranja.

Koncern želi do leta 2030 režijske stroške v povprečju zmanjšati za 20 odstotkov. Predvidene so tudi spremembe v vodstvu: manj hierarhičnih ravni, jasnejša odgovornost, preverjanje vodstvenega kadra in večji delež plačila, vezanega na uspešnost.

Velike spremembe se obetajo tudi med znamkami. Volkswagen namerava pregledati, zmanjšati ali prodati deleže in dejavnosti, ki ne sodijo več v njegovo osnovno poslovanje.

Po načrtu naj bi znamka Seat najpozneje do konca leta 2029 prenehala delovati, medtem ko naj bi Cupra nadaljevala kot samostojna znamka.

Gre za eno bolj presenetljivih točk dokumenta. Seat je del skupine Volkswagen že desetletja, v zadnjih letih pa je koncern močno razvijal prav Cupro, ki je iz Seatove športne oznake zrasla v samostojno znamko.

Spremenila naj bi se tudi struktura celotnega koncerna. Operativno poslovanje naj bi izločili v Volkswagen Pkw AG in Volkswagen Group Components AG, sedanja Volkswagen AG pa bi se preoblikovala v vitkejšo holding družbo.

Posamezne skupine znamk naj bi dobile več samostojnosti, hkrati pa naj bi zmanjšali število organov odločanja in jasneje določili odgovornost posameznih ravni vodstva.

Dogovor je toliko pomembnejši, ker je Volkswagen še pred kratkim drsel proti odprtemu konfliktu med upravo in nadzornim svetom. Uprava pod vodstvom Oliverja Blumeja je zahtevala obsežno zmanjšanje stroškov, načrti pa so naleteli na močan odpor sindikata IG Metall, predstavnikov zaposlenih in politike. Če bi nadzorni svet načrt znova zavrnil, se je omenjala celo možnost sklica izredne skupščine delničarjev.

Strokovnjak za korporacijsko in kapitalsko pravo Gregor Bachmann s Humboldtove univerze v Berlinu je takšen scenarij za Spiegel označil za "maksimalno eskalacijo". Do nje očitno ne bo prišlo.