Na katerih področjih kriza v Hormuški ožini slovenska podjetja najbolj čutijo in kaj bo to pomenilo za cene pri nas? V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili glavnega ekonomista in analitika na GZS Bojana Ivanca. Po njegovih besedah se zaradi krize najbolj povečujejo stroški logistike, pa tudi stroški, ki so povezani z naftnimi derivati.
"Številne surovine, ki nastajajo v procesnih rafinerijah, kot so na primer plastika, določeni izdelki, ki se uporabljajo pri embalaži oz. v kemični industriji, so izdelki, ki jih naša industrija potrebuje, da lahko izdeluje končne izdelke," je pojasnil ter ob tem dodal, da se je poleg podražitve teh izdelkov poslabšala tudi njihova dobavljivost.
To seveda posledično predstavlja izziv za nekatera podjetja: "Predvsem so tu ogrožena podjetja iz predelovalne dejavnosti, pa tudi cestna logistika, ki so se ji stroški na kratek rok močno povečali."
Pa lahko slovenska podjetja višje stroške prelijejo v svoje prodajne cene? Slednje so spraševali tudi v anketi, ki je pokazala, da bo le okoli šestina podjetij to v celoti naredila v enem do treh mesecih. "Pri ostalih podjetjih pa obstajajo različni razlogi, zakaj tega ne morejo narediti – bodisi je tu visoka konkurenca bodisi je to povezano s fiksnimi cenami, s kupci ali reguliranimi cenami, ki jih imajo z javnimi institucijami," našteje.
'Kar podjetja lahko naredijo je, da si čim hitreje poskušajo zagotoviti te dobave'
In podjetja se seveda na nove razmere odzivajo zelo različno. "Na kratek rok poskušajo poiskati alternativne dobavitelje, nekateri celo malo hitijo z oblikovanjem zalog, če je dobava dosegljiva, da bi prehiteli morebitne najavljene dvige cen. Tisti, ki se težko dokopljejo do zalog, pa se postavijo v vrsto in čakajo na blago, ki ga potrebujejo pri proizvodnem procesu," je dejal Ivanc.
Ob tem pa je faktor tveganja po njegovih besedah pri nekaterih podjetjih pri enem mesecu: "Nekaj časa torej še lahko počakajo, potem pa bodo morali morda celo omejiti del proizvodnje."
Največje tveganje za podjetja bi bila ob tem morebitna nedobavljivost nekaterih izdelkov, ki jih nujno potrebujejo za svoje procese. Pojavljajo se sicer možnosti, da bi blago prišlo po alternativni poti, vendar pa je cestna pot precej dražja, kot je pot po oceanu, je poudaril sogovornik. V celoti pa gre sicer po njegovi oceni za kombinacijo cenovnega pritiska in zamud pri dobavah.
"Kar podjetja lahko naredijo je, da si čim hitreje poskušajo zagotoviti te dobave, da ne bi prišlo do tega, da bi morali tudi dejansko zaustaviti svoj proizvodni proces," je jasen.
Ivanc: Ne kaže na ponovitev leta 2022/23
Pojasnil je, da sicer evropske vlade v trenutni krizi delujejo precej podobno – oblikujejo ukrepe, s katerimi zmanjšujejo transmisijo teh cen v končne cene derivatov za gospodinjstva. A opozoril je, da se bodo pri določenih surovinah in izdelkih končne cene pretvorile z zamikom.
"Tu nas čakajo še neki inflacijski pritiski, vseeno pa vsaj trenutno ne kaže, da bi šlo za ponovitev leta 2022/23, ko smo imeli okoli osem- oz. devetodstotno inflacijo. Trenutno kaže bolj okoli 3-odstotna inflacija za letos in podobna naslednje leto," je še dejal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.