Po besedah direktorja zvezne direkcije za premoženje in predstavnika ZRJ v odboru za uresničevanje aneksa G sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ Dragomirja Popova za petkovo izdajo beograjskega dnevnika Blic se je doslej oglasilo že na desetine podjetij, zaprosilo za podrobnejša navodila.
Kot je Popov dejal že pred dnevi, imajo v skladu z nasledstvenim sporazumom pravico do vrnitve premoženja fizične in pravne osebe, ki so 31. decembra 1990 imele premoženje na območju nekdanje SFRJ v krajih, kjer ni bil njihov sedež ali kjer niso imele državljanstvo. Nična so vsa pravna opravila, na podlagi katerih je zasebno premoženje lastnikom odvzeto pod pritiskom ali namerno. Popov je še pojasnil, da so se vse države naslednice s sporazumom zavezale, da bodo s konkretnimi dejavnostmi omogočile lastnikom premoženja uveljavitev njihovih pravic na ozemljih nekdanjih jugoslovanskih republik. Zato je pravosodni minister ZRJ Savo Markovič 2. septembra sprejel navodilo o uresničevanju aneksa G nasledstvenega sporazuma.
Po tem navodilu omenjene pravne in fizične osebe vložijo pisni zahtevek za vrnitev premoženja sektorju za uresničevanje sporazuma o nasledstvu pri zveznem pravosodnemu ministrstvu, zahtevku pa morajo priložiti dokaze o lastninski pravici. Zvezno ministrstvo po posvetovanju s strokovnimi službami zvezne direkcije za premoženje ugotovi utemeljenost zahtevka in sprejme sklep, ki ga vložnik zahtevka lahko potem uveljavlja kot dokument za vrnitev premoženja v njegovo posest. Rok za vložitev zahtevkov ni omejen.
Popov upa, da bo postopek za vrnitev premoženja kmalu stekel tudi v drugo smer oziroma da bo tudi državljanom ZRJ omogočena vrnitev premoženja na ozemljih drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. "S Slovenijo smo se že skoraj o vsem dogovorili in pričakujemo, da bo vse kmalu rešeno, kar zadeva Hrvaško, pa je položaj nekoliko bolj zapleten, vendar obstaja dobra volja, tako da bomo v prihodnjem obdobju imeli nekaj sestankov z namenom, da bi rešili vse dvome," je še povedal Popov.
