Predsednik ZDA Donald Trump je v torek obiskal podpornike v zvezni državi Iowi in jim na zborovanju v mestu Clive razlagal o uspehih prvega leta mandata, s poudarkom na gospodarstvu.
Dejal je, da so ZDA sedaj z njim na čelu v zlati dobi, ko cene padajo, čeprav dejansko ob 2,7-odstotni inflaciji naraščajo naprej. To, da Američani ne razumejo, kako dobro jim gre, je za Trumpa posledica poročanja medijev in izvajalcev anket, ki so po njegovem prepričanju nepoštene, če mu ne kažejo velike podpore.
Na vprašanje, ali ocenjuje, da je vrednost dolarja preveč padla, je odgovoril, da ne. "Mislim, da mu gre odlično," je dejal Trump, kar je povzročilo nadaljnji padec dolarja v primerjavi z evrom, japonskim jenom in britanskim funtom. Referenčni indeks dolarja je bil že pred Trumpovimi komentarji na poti, da zabeleži najslabši tridnevni padec od oznanitve carin aprila 2025, nove izjave predsednika pa so rezultate še poslabšale.
Kot je poročal Reuters, je dolar včeraj dosegel najnižjo vrednost po februarju 2022.
Vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni, zato so druge valute v zadnjih nekaj tednih okrepile svojo vrednost, prav tako se je znova zvišala tudi cena zlata. Vrednost evra se v primerjavi z dolarjem krepi, po poročanju Reutersa pa je bilo treba za evropsko valuto prvič po letu 2021 odšteti 1,2 dolarja. Na najvišji ravni v zadnjih štirih letih in pol je tudi britanski funt.
"To kaže na krizo zaupanja v ameriški dolar," je za medij ocenil Kyle Rodda, višji tržni analitik pri Capital.com. "Zdi se, da bi lahko ta šibkost vztrajala, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri svoji nepredvidljivi trgovinski, zunanji in gospodarski politiki," je dodal.
Šibkost dolarja je blagoslov za ameriške izvoznike, vendar hkrati že povzroča zaskrbljenost tudi v Evropi. Guverner avstrijske centralne banke Martin Kocher je za Financial Times povedal, da bo Evropska centralna banka morda morala razmisliti o ponovnem znižanju ključne obrestne mere, če bo moč evra začela vplivati na inflacijske obete.
Federal Reserve pred novo odločitvijo
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) bo medtem danes objavila odločitev svojega Odbora za odprti trg (FOMC) glede obrestnih mer, pri čemer se ameriški analitiki na splošno strinjajo, da bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala nespremenjena v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka.
Po zasedanju FOMC, ki se je začelo v torek, bo predsednik Feda Jerome Powell na novinarski konferenci pojasnil denarno politiko centralne banke. Maja se mu izteka mandat na čelu Feda, vendar pa bo lahko še do januarja 2028 ostal član odbora.
Predsedniki Feda so se običajno po izteku najvišjega položaja upokojili, ni pa jasno, ali bo to storil tudi Powell, proti kateremu je vlada Donalda Trumpa uvedla kazensko preiskavo zaradi domnevne prekoračitve sredstev pri obnovi poslopij centralne banke.
Analitiki kazenski pregon Powella vidijo kot posledico Trumpovih prizadevanj, da banko prisili v hitrejše nižanje obrestnih mer za spodbuditev gospodarske rasti, ki je bila lani sicer ne glede na Trumpove carine zelo trdna. Trump bo kmalu napovedal ime Powllovega naslednika in po pričakovanjih bo to nekdo, ki se bo zavzemal za nižje obresti.
FOMC je lani trikrat zapored znižal ključno obrestno mero za po 0,25 odstotka, nazadnje decembra. Stopnja inflacije medtem ostaja stabilna. Čeprav je bila z decembrsko 2,7-odstotno letno ravnjo še vedno nad 2,0-odstotnim ciljem Feda, pa ni potrebe za zvišanje obresti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.