'Vrelec' Donat Mg: Droga ne sme črpati vode iz razvpite 'vrtine RgS-2/88'

Zaplet okoli vrtine RgS-2/88 sicer že leta buri duhove, na nasprotni strani si stojita dva tabora. 

Kot so poročali v oddaji 24UR Fokus, je vrtina RgS-2/88 simbol, ki "v tej državi  ponazarja nesmisle, neodgovornost, tudi - premišljeno rečeno - idiotizme te države".

Iz te vrtine že več kot 50 let vodo črpa Droga Kolinska, vi pa na policah lahko to vodo kupujete pod vsem znanim imenom Donat Mg.

Ker se je vmes spremenila zakonodaja je Droga že leta 2001 vložila zahtevo za koncesijo. Leta 2004 je bila vloga popolna. Toda kljub vsemu jim država ni podelila koncesije, niti naslednje leto, niti leto po tem, ne 2007, niti 2008. Takrat je država, čeprav nihče ne ve zakaj, podelila koncesijo Hotelom Sava Rogaška.

Kar pa je težava, saj interni dokument ministrstva jasno razkriva, da izbrani koncesionar ni Izpolnjeval pogojev za podelitev koncesije:
- ker ni imel uporavnega dovoljenja
- ker ni bil usposobljen za stekleničenje
- ker ni bil opremljen za stekleničenje.

Kot so v oddaji 24UR poročali oktobra lani, zato Stanislav Pšeničnik, imetnik koncesije, ne pa tudi blagovne znamke, zaradi vrtine državo že toži za 13 milijonov evrov.

Zaradi vsaj nenavadnih odločitev uradnikov na ministrstvu za okolje in prostor si vrtino namreč zadnjih več kot 8 let lastita že omenjeni dve podjetji: Droga Kolinska in Hotel Sava Rogaška Stanislava Pšeničnika. 

Slednji tega, kdaj natančno je zaprosil za koncesijo, dodeljeno leta 2008, pa ne razkriva. Kako torej komentira dejstvo, da je sam koncesijo dobil po hitrem postopku, medtem ko je konkurent na odločitev čakal dolgih 15 let? "Jaz ne vem ali so oni vlogo vložili ali ne, in najbrž tudi Kolinska ni vedela, da smo mi oddali vlogo za koncesijo," je lani dejal Pšeničnik.

Podobno nejasen je bil tudi pri odgovoru na vprašanju, kaj pravi na ugotovitev ministrstva za okolje, da so mu koncesijo podelilo neupravičeno, saj ni izpolnjeval vsaj treh pogojev. Pa čeprav je bilo to očitno. Hotel Sava Rogaška leta 2008 namreč ni imel polnilnice, prav tako ni bil ne opremljen ne usposobljen za stekleničenje. Še več, ker so vse potrebno dobili šele sredi leta 2011, so morali k osnovni pogodbi skleniti kar dva aneksa. "Takrat smo zaprosli po pravilniku o naravnih mineralnih vodah ministrstvo za kmetijstvo za potrditev blagovne znamke Roi in takrat se je zataknilo," je razložil Pšeničnik.

Razlog: blagovna znamka Donat je že desetletja v lasti Droge Kolinske, pod drugim imenom pa se vode iz istega zajetja v EU ne sme prodajati. "Potem bi nas dražava pravzaprav zavajala. Saj konec koncev, koncesija nič ne pomeni, če potem prodajat ne morem," je nadaljeval Pšeničnik.

Določba, da se ista voda na trgu ne sme prodajati pod različnimi imeni varuje pravice potrošnikov in za zaščito pred zavajanjem. Po nekaterih prepričanjih sicer kemijske analize kažejo, da vodi Donat Mg in tista iz "Pšeničnikove  vrtine" nista enaki ne po sestavi ne po starosti.

Zdaj je svoje rekla država, je pa pričakovati, da bo zdaj odgovore zahtevala Droga.