V Sloveniji je zaradi krize delo izgubilo sedem odstotkov vprašanih, v EU pa devet odstotkov, je še pokazala javnomnenjska raziskava Eurobarometer, predstavljena v Bruslju.
Poseben Eurobarometer o vplivu krize na delovna mesta v Evropi tudi kaže, da ima 37 odstotkov vprašanih Slovencev kolega, ki je zaradi krize izgubil službo, 29 odstotkov pa prijatelja ali družinskega člana, ki je izgubil zaposlitev. V povprečju sta v EU ti številki 24 oziroma 36 odstotkov.
Najhuje je v Latviji, kjer je službo izgubilo kar 21 odstotkov vprašanih. Sledijo Litva z 18 odstotki, Estonija in Španija s po 17 odstotki ter Irska in Portugalska s po 16 odstotki. Najbolj je kriza, kot kaže raziskava, prizanesla Grkom in Luksemburžanom, kjer so delo izgubili štirje odstotki vprašanih, ter Nizozemcem s petimi odstotki.
Na vprašanje, ali menijo, da bodo v prihodnjih mesecih obdržali svojo službo, je 82 odstotkov Slovencev odgovorilo, da so o tem prepričani, 16 odstotkov pa jih skrbi, da bodo svoje delovno mesto izgubili. Odgovori so sicer v veliki meri podobni tistim, ki so bili na enako vprašanje v Sloveniji zabeleženi leta 2006.
Optimizem Slovencev glede ohranitve službe v prihodnjih mesecih v glavnem sovpada z mnenjem, ki ga je Eurobarometer zabeležil drugod po EU. Najbolj pesimistični so po navedbah Evropske komisije sicer v Latviji, Estoniji in Litvi, kjer je kriza tudi najhujša, najmanj pa na Švedskem in Danskem, ki imata sicer najprožnejša trga delovne sile.
Slovenci sicer menijo, da so v trenutnih razmerah pri iskanju zaposlitve najpomembnejše delovne izkušnje (53 odstotkov) in usposobljenost (45 odstotkov), kar meni tudi večina Evropejcev. Sledi prilagodljivost, na četrtem mestu pa je po mnenju Slovencev znanje jezikov, po mnenju Evropejcev pa računalniško znanje.
O vlogi EU na področju zaposlovanja in socialnih zadev 63 odstotkov Slovencev meni, da je pozitivna, četrtina, da je negativna, medtem ko jih 12 odstotkov ne ve, kakšna je. V celotni EU je razmerje nekoliko drugačno: 52 odstotkov jih meni, da je pozitivna, 26 odstotkov, da je negativna, 22 odstotkov pa jih ne ve.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.