Energijska prihodnost Slovenije

Vrnitev k jedrski energiji: stranka Merklove bi pognala stare reaktorje, gradila nove

Berlin, 12. 10. 2024 13.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min

Nemčija je 15. aprila 2023 zaprla svoj zadnji jedrski reaktor. Takratna kanclerka Angela Merkel je bila ključna zagovornica nemškega postopnega opuščanja jedrske energije, odločitev pa je dobila dodaten zagon po katastrofi v Fukušimi leta 2011. Vztrajala je, da jedrska energija ni trajnostna rešitev za prihodnost. In poudarjala, da se mora Nemčija osredotočiti na razvoj obnovljivih virov energije. Danes je situacija precej drugačna. CDU/CSU, politična sila Merklove, zahteva vrnitev jedrske energije, saj da je v nasprotnem primeru ogroženo nemško gospodarstvo in varnost energetske oskrbe.

Angela Merkel je bila velika zagovornica zapiranja nemških jedrskih elektrarn.
Angela Merkel je bila velika zagovornica zapiranja nemških jedrskih elektrarn. FOTO: AP

Merklova je poudarjala, da Nemčija ne bo sledila poti nekaterih drugih držav, ki jedrsko energijo še vedno vidijo kot del svoje energetske mešanice, in da "za Nemčijo ni poti nazaj." Verjela je, da lahko Nemčija postane vodilna pri prehodu na trajnostne vire energije, kljub težavam, ki jih opuščanje jedrske energije prinaša.

Na koncu se je izkazalo, da niti vodilna vloga na področju obnovljivih virov energije, ne zagotavlja potrebne stabilnosti. Nemški energetski sektor se po zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn sooča z velikimi izzivi. Ena glavnih težav je zagotavljanje stabilne in zanesljive oskrbe z energijo. Ko je Nemčija aprila 2023 zaprla svoje zadnje tri jedrske elektrarne, je s tem izgubila pomemben vir nizkoogljične energije, kar je povečalo odvisnost od fosilnih goriv, zlasti premoga. 

Nemčija se je zavezala, da bo do leta 2045 dosegla ogljično nevtralnost, vendar je opustitev jedrske energije povzročila večjo odvisnost od premoga, ki ima visoke emisije CO2. V letu 2022 so nemške emisije ogljikovega dioksida znašale približno 746 milijonov ton CO2. To je veliko manj kot v preteklosti, a veliko več od ciljev. 

Gradnja vetrnih in sončnih elektrarn ter vzpostavitev potrebne infrastrukture, vključno z omrežji za prenos električne energije in skladiščenjem, zahteva velike naložbe. Do konca leta 2022 je imela Nemčija približno 28.230 vetrnih turbin na kopnem in več kot 1.500 vetrnih turbin na morju. Skupna instalirana zmogljivost teh turbin je znašala približno 66 gigavatov, kar predstavlja pomemben delež v nemškem elektroenergetskem omrežju. Vetrna energija je tako ključni del nemškega prehoda na obnovljive vire energije, pri čemer država načrtuje še večje širjenje tega sektorja. A ob težavah skladiščenja pridobljene energije, širitev tega sektorja doživlja še precejšnje nasprotovanje prebivalcev, ki nasprotujejo gradnji v bližini svojih domov, še posebej, odkar ugotavljajo, da energetski prehod ne prinaša vseh obljubljenih prednosti. 

Velika težava je namreč visoka cena električne energije za potrošnike in industrijo. Zaradi energetske tranzicije se cene električne energije v Nemčiji dvigujejo, kar negativno vpliva na konkurenčnost nemške industrije. Poleg tega so gospodinjstva in podjetja obremenjena z višjimi stroški elektrike, kar povzroča pritisk na vlado, da poišče rešitve za stabilizacijo cen in izboljšanje dostopnosti energije za vse segmente družbe.

Za dobro rešitev se ni izkazala niti odvisnost od uvoza naravnega plina. Nemčija je dolgo časa uvažala velik delež plina iz Rusije, vendar je ruska invazija na Ukrajino leta 2022 spodbudila iskanje alternativ. Čeprav Nemčija zdaj gradi nove povezave za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in išče nove dobavitelje, ostaja oskrba s plinom ranljiva, kar povzroča negotovost glede energetske varnosti v prihodnjih letih. 

Jedrska elektrarna v Niederaichbachu
Jedrska elektrarna v Niederaichbachu FOTO: AP

Tako ni presenetljivo, da del nemške politike že obrača ploščo, ko gre za prihodnjo energetsko mešanico države. Medtem ko je še nekaj odpora v vladajoči koaliciji, predvsem v vrstah Zelenih, so v CDU/CSU, stranki nekdanje kanclerke Merklove, ki se želi vrniti na oblast, znova naklonjeni - jedrski energiji. 

CDU/CSU zagovarjata ponovno aktivacijo jedrskih elektrarn, saj menita, da Nemčija ne bi smela popolnoma opustiti tega vira energije, zlasti v času energetske krize in globalnih podnebnih izzivov.

Po zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn je Nemčija začela postopke razgradnje objektov, vendar CDU zdaj poziva k ustavitvi teh načrtov, poročajo nemški mediji. Jens Spahn, podpredsednik poslanske skupine CDU, je poudaril, da bi morala vlada zagotoviti, da se jedrske elektrarne ne uničijo, saj bi to omogočilo morebitno ponovno vzpostavitev obratovanja, če bi bilo to potrebno. 

Spahn je izpostavil, da bi morali Nemci na naslednjih zveznih volitvah odločati tudi o prihodnosti jedrske energije v državi.

Odgovor na vprašanje, ali je tehnično možno ponovno zagnati nemške jedrske elektrarne, je večinoma pritrdilen. Strokovnjak Ulrich Waas, nekdanji član varnostne komisije, je decembra 2023 dejal, da so ključni deli večine elektrarn še vedno ohranjeni in bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti, poroča Merkur.de.

Čeprav so bile nekatere komponente že odstranjene ali prodane, bi se lahko reaktorje, kot so Grohnde, Brokdorf, Neckarwestheim 2, Emsland in Isar 2, teoretično ponovno aktiviralo.

Vendar bi ponovno zaganjanje teh elektrarn trajalo eno do dve leti. 

Poleg tehničnih priprav pa bi bile potrebne tudi obsežne varnostne priprave za obuditev reaktorjev, vključno s temeljito nadgradnjo, ko gre za napredne varnostne sisteme - in pa seveda temeljitim pregledom vseh komponent elektrarn. Tako bi zagotovili, da so sistemi v elektrarnah varni in primerni za nadaljnje obratovanje.

Medtem ko se Nemčija še vedno spopada z vprašanjem jedrske energije, druge države že aktivno vlagajo v razvoj novih jedrskih projektov. Kitajska je na primer avgusta 2024 napovedala izgradnjo 11 novih jedrskih reaktorjev, kar bo postavilo državo na čelo globalne jedrske proizvodnje. Kitajski načrt temelji na zmanjševanju emisij CO2 in povečanju energetske varnosti države.

Hiter prehod Kitajske na jedrsko energijo je dodatna težava za Nemčijo, saj gre za veliko gospodarsko konkurentko, še posebej na področju avtomobilske industrije, ki se v Nemčiji sooča s hudimi težavami - tudi zaradi stroškov energije. 

Eden izmed ključnih zagovornikov vrnitve k jedrski energiji je tako Sebastian Brehm, predsednik združenja srednjih podjetij pri CSU, ki trdi, da je nemška industrija odvisna od stabilnih in cenovno dostopnih virov energije, jedrska energija pa bi lahko zapolnila to vrzel, dokler ne bodo na voljo zanesljive rešitve na področju vodika. Trenutno se lignit uporablja za zagotavljanje oskrbe, jedrska energija pa se uvaža iz tujine, je dodal. V stranki danes opustitev jedrske energije vidijo kot "politično napako". 

Združenje nemške kemijske industrije prav tako poudarja težave. "Čeprav je zvezna vlada močno spodbudila širitev obnovljivih virov energije, ni prišlo do sinhronizirane širitve omrežij in sistemov za shranjevanje ter ustvarjanja nadomestnih zmogljivosti."

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je jedrskem vrhu pozvala države članice, naj preučijo možnost podaljšanja življenjske dobe svojih obstoječih jedrskih elektrarn. V okviru strategije Net Zero Industry Act, je jedrska energija priznana kot pomembna prehodna tehnologija, ki lahko pomaga pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

V Evropski uniji jedrske elektrarne trenutno obratujejo v 12 od 27 držav članic. Francija, ki je že dolgo vodilna sila na področju jedrske energije, proizvaja kar 65 odstotkov svoje elektrike iz jedrskih elektrarn. Druge države, kot sta Nizozemska in Belgija, so preložile ali opustile načrte za izstop iz jedrske energije, medtem ko Poljska šele začenja svoj jedrski program.

Tudi v Nemčiji odporniki jedrske energije zdaj trdijo, da je ta tehnologija ključna za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo, zlasti v času prehoda na obnovljive vire. Po njihovem mnenju so obnovljivi viri energije, kot sta sončna in vetrna energija, preveč odvisni od vremenskih razmer in ne morejo zagotoviti enake stabilnosti kot jedrske elektrarne.

CDU/CSU celo zagovarja preiskavo zadnje odločitve o zaprtju jedrskih elektrarn, saj naj bi obstajal sum, da so bile javnosti nekatere ključne informacije prikrite. Andreas Lenz, član CSU, je izpostavil, da bi preiskava lahko pokazala, da vlada ni izvedla neodvisne analize glede možnosti nadaljnjega obratovanja jedrskih elektrarn. Preiskovalna komisija o postopni opustitvi jedrske energije naj bi odgovorila na vprašanje, ali je bila odločitev izvedena iz ideoloških razlogov v škodo države.

Nasprotniki jedrske energije pa opozarjajo na nevarnosti, povezane z jedrskimi nesrečami, in na težave pri dolgoročnem skladiščenju jedrskih odpadkov. Nesreče, kot sta Černobil in Fukušima, so globoko vrezane v kolektivni spomin in številni menijo, da tveganje enostavno ni vredno koristi. 

Poleg tega tudi nekaj vodilnih v energetski panogi opozarjajo, da so obnovljivi viri energije prihodnost, jedrska energija pa bi zahtevala prevelike stroške in časovne vložke. Kerstin Andreae, generalna direktorica združenja za energetiko (BDEW), ki sicer prihaja iz vrst Zelenih, meni, da bi bilo bolje pospešiti prehod na obnovljive vire energije in uporabiti plinske elektrarne kot prehodno rešitev. Prav tako poudarja, da ni smiselno zmanjševati pritiska na razvoj strategije obnovljivih virov s ponovno uvedbo jedrske energije.

Tiskovni predstavnik vladajoče SPD Jakob Blankenburg je za Berliner Zeitung povedal, da je zelo presenečen, da Unija vrača jedrsko energijo v igro, čeprav si niti dobavitelji energije za to resno ne prizadevajo. "Jedrska energija je najdražja oblika energije," pravi. "Medtem ko nove jedrske elektrarne v naših sosednjih državah doživljajo velike zamude in eksplozije stroškov, se mi kot SPD dosledno osredotočamo na širitev obnovljivih virov energije. To je pravi način."

Stroški jedrske energije nastanejo predvsem pri gradnji elektrarne, varnosti in razgradnji. "Jedrska energija nedvomno zahteva zelo visoke začetne naložbe," je dejal Hort-Michael Prasser, zaslužni profesor reaktorske tehnologije na ETH Zürich za Wirtschaftswoche. A ker so v nasprotju z zemeljskim plinom in premogom stroški goriva komaj pomembni, je jedrska energija dolgoročno zelo poceni oblika energije. Jedrska elektrarna lahko v svoji življenjski dobi v povprečju odda elektriko za štiri do pet centov na kilovatno uro, pravi Prasser. Infrastruktura v Nemčiji še obstaja. Je torej vrnitev k jedrski energiji sploh lahko cenejša možnost?

Okoljski ekonomist Manuel Frondel, vodja oddelka za okolje in vire pri RWI Essen in kolumnist Berliner Zeitung, pojasnjuje, da je bilo "opuščanje jedrske energije v kombinaciji s hkratnim postopnim opuščanjem premoga in ambicioznimi podnebnimi načrti - napaka." Po njegovem mnenju bi ponovni zagon jedrskih elektrarn, ki so bile v zadnjih letih zaprte, močno pripomogel k občutnemu znižanju cen električne energije. "Potem nam ne bi bilo treba v tako veliki meri uvažati električne energije iz tujine," pravi Frondel. Izpostavlja tudi, da je bila Nemčija včasih izvoznica elektrike. 

 Frondel je prepričan, da bi bila ponovna aktivacija vsaj petih jedrskih reaktorjev stroškovno učinkovit način za zaščito podnebja in reševanje energetskih vprašanj. 

Če bo CDU uspela s svojo pobudo, bi lahko Nemčija doživela popoln preobrat glede svoje energetske politike. To bi pomenilo, da bi se država, ki je nekoč vodila svetovni prehod na obnovljive vire energije, vrnila k jedrski energiji, da bi zagotovila stabilno oskrbo in zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv. Strokovnjaki sicer menijo, da to niti ne bi nujno zavrlo podpore obnovljivim virom, saj da gre za vzporedni razvoj, ki se pomembno dopolnjuje.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (84)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

123soba
20. 10. 2024 16.50
+1
Dosti vas imam politični lopovi zato moj NEEEE
MatPaat
20. 10. 2024 08.21
+1
VSE SILE STE NAPELI, DA BOSTE LAHKO KRADLI. OD MENE DOBITE NEEEE!
jutri_pa_res
12. 10. 2024 21.06
+6
Zapiranje nemških JE je bila kardinalna napaka stoletja in Nemci bi morali odgovorne za to poklicati na odgovornost. Kitajci pa ta trenutek gradijo 106 novih termoelektrarn na premog in se nasmihajo nad evropsko neumnostjo glede 'zelenega prehoda'. V bistvu je EU s tem stopila iz svetovnega konkurenčnega boja in se sedaj nimamo kaj spraševati, zakaj so kitajski avtomobili, sončni paneli in ostala roba cenejši in zakaj EU industrija propada...
Gutenberg
20. 10. 2024 18.57
S tem da Kitajci ne plačujejo CO2 kuponov, ki so evropski nateg par-excellence za bogatenje nekaj posameznikov. Da za jedrsko do 10 miljard, zgrajeno v treh letih in ob pogoju, da gre vsak koruptivnež takoj na vislice ...
kladivo
12. 10. 2024 19.20
+5
In celo Nemci so nekako spregledali hočeš Strom ja kako dobiš ??? Ali so na plin plina nočjo in kaj zdaj vetra in sonca ni dost čeprav zlo vlko pomaga kar je prav ampak ni konstantno na žalost bs tem tempom rabimo energijo skoz ne samo ko piha ali sonce sije zal
brabusednet
12. 10. 2024 17.46
+7
Nazadje bodo ti stručkoti ugotovoli,da so termo elektrarne super rešitev.Ves ta plastični odpat je treba nekje sežgat.
deratizacija
12. 10. 2024 17.33
+3
Najbolje bi bilo vse skupaj pognati v zrak in čez deset tisoč let začeti znova!
avgust.
12. 10. 2024 17.27
+1
Sicer pa je to spet promocija. Na spletu z lahkoto dobite realne podatke, ker ta članek pač povzema govore nekaterih politikov, kot jih povzemajo tudi pri nas, vendar to ne pomeni, da imajo ti govori in namigovanja kakršnokoli osnovo. Jedrske elektrarne imajo poleg Španjije, Francije in Anglije v glavnem države bivšega vzhodnega bloka. Nemčija, Avstrija, Italija, Danska, Norveška, Poljska, Grčija so vse veliko večje od Slovenije, pa so proti jedrski energiji. Glede na vodnatost Slovenije JEK sploh ne bi smela bit opcija.
kladivo
12. 10. 2024 19.25
+4
Torej pet akumulatorskih hidroelektrarn in kdo jo bo imel že za eno vetrnico se kregamo kaj šele tri kot da bi koga ubila Strom bi pa se na vrh Triglava meli že včeraj pa ga še dans ni 🫣
Kislarepa20
12. 10. 2024 17.18
+10
pride cas ko morajo tudi veliki imperiji pasti in sedaj je cas da pade se EU ki je zadnje 10 let delala vse kar je v nasprotju z interesi njenih drzav clanic
avgust.
12. 10. 2024 17.12
+5
Če bo Nemčija gradila jedrske elektrarne, bo to v Sloveniji in ostalih državah, kjer imajo predsednike vlad s podobno politično držo in lastnimi ekonomskimi apetiti, kot ga imamo mi.
Jimi1
12. 10. 2024 17.11
+13
Samo ženskam daš oblast v roke za 10 let pa se dogaja kot sedaj v EU... V zem času so v stanju uničiti najbolj razvito civilizacijo in za prav nič odgovornosti prevzeti. Nemčija je kot kaze zadela svojo nagrado in nič ne kaže da bi se znali kmalu izvleči... Bravo Nemčija!
zarjagregor
12. 10. 2024 17.11
-2
Spet eden navijaških člankov za
Luckyone
12. 10. 2024 16.51
+6
Mislim da so Nemci svojo "kanto" preveč močno brcnili po bregu navzdol. Težko jo bodo ponovno ujeli ...
Betuul
12. 10. 2024 16.26
-1
Nemčiji 🇩🇪! Kot članiciEU, je resno potrebno pokazati “Reaktor” in to tako da se bo vrtelo in 💨kadilo! Če ne namerava kot članica 🇩🇪EU uvesti odločitve do okupatorsko morilskega prijatelja 🇸🇻! In to Takoj danes!
Betuul
12. 10. 2024 16.50
+0
Če 🇩🇪Ne spravi okupatorske 🇸🇻Izraele za mejo Izraela ! Se bo zasukal pri 🇩🇪reaktor tako , da ga ne bodo mogli ustaviti ! In jih bo odneslo od članstva EU!
Kislarepa20
12. 10. 2024 17.20
+3
betuul si se spet 💨 s svojimi komaradi?
Betuul
12. 10. 2024 19.53
-1
Še dobr da si kle ! Ker tole z🇩🇪me pa tako 🌪dvigne
detect
12. 10. 2024 16.15
+1
Kitajci so zgradili 150 novih termoelektrarn na premog.
Betuul
12. 10. 2024 16.41
+1
Miiii slo ! Smo celo poletje flaširal 🌞sončne žarke ! Tako še po tastarem! Energije za izvoz!
niktalop
12. 10. 2024 16.09
+1
Nemški politik pravi da je jedrska energija najdražja. Mogoče res. V stilu njegove izjave je tudi trditeva premog in ostala fosilna goriva ''onesnažujejo NAJMANJ''.
Nežna dušca
12. 10. 2024 16.00
+18
Angela je ista kot Ursula. Te dve sta uničile EU. Pika.
MucaNeGrize
12. 10. 2024 16.06
+3
in obe DESNI....vonderlajdra je sicer na kant spravila nemško vojsko...in uspešno deluje proti eu ...in ZA usa
Homo erektus
12. 10. 2024 16.07
+4
biggbrader
12. 10. 2024 17.12
+4
Izo M
12. 10. 2024 15.58
+16
Baterije in celice so velika zabloda, ki pelje v slepo ulico. Z odpadki baterij in celic bomo unicili zemljo. Izdelava baterij in celic pa zahteva ogromno rude ter energije. Okoristile so se drzave in posamezniki, ki to prodajajo. Priznajmo si da se ne znamo izkoriscati energije sonca vsekakor pa ne znamo te energije shraniti za realne potrebe, ki jih imamo v obliki el avtov in podobnih zablod. Jedrska energija je realno najbolj logicna izbira, ce upostevamo moc in cistost te energije...cez parsto let pa bomo postudirali fizijo...ali se mnogo prej. Do takrat pa drva, plin in fuzija...
Infiltrator
12. 10. 2024 15.55
+7
Hahaha keri kekci
deny-p
12. 10. 2024 15.52
-3
Uerjetno bomo dobili vsak dan nek članek o jederski energiji do referenduma....
Booooooooooring
12. 10. 2024 15.40
+10
pri obnovljivih virih je ravno trajnost problem medtem ko tega problema pri jedrski energiji ni. je edini zanesljiv in konstanten vir medtem ko so sonce, veter in voda vsi vemo kako je s tem. geotermalne nimajo vse države torej ta odpade.
MucaNeGrize
12. 10. 2024 16.07
-1