Vsak od nas je na račun države zadolžen za 12.300 evrov

Bruto dolg države je konec leta 2013 znašal kar 25.307 milijonov evrov ali 71,7 odstotka BDP, leto prej pa je bil ocenjen na 19.204 milijonov evrov ali 54,4 odstotka BDP. Dolg enot centralne države je konec leta 2013 znašal 24.753 milijonov evrov ali 70,2 odstotka BDP (leto prej 18.618 milijonov evrov ali 52,7 odstotka BDP), dolg enot lokalne države pa je konec leta 2013 znašal 734 milijona evrov ali 2,1 odstotka BDP (leto prej 708 milijona evrov ali 2 odstotka BDP). Skladi socialne varnosti so bili tako konec leta 2012 zadolženi za 52 milijonov evrov, konec 2013 pa še za 2 milijona evrov.

Primanjkljaj večji kar za 10 odstotkov

Kot poroča Statistični urad RS, je bila visoka rast javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013 zaradi dokapitalizacije bank pričakovana, številka pa je malenkost nižja od napovedi.

Zaradi dokapitalizacije bank je skupni tekoči primanjkljaj države v letu 2013 ocenjen na 5178 milijonov evrov ali 14,7 odstotka BDP. Skupna vrednost dokapitalizacije bank je v letu 2013 znašala 3633 milijonov evrov ali 10,3 odstotka BDP, leto prej pa le 61 milijonov evrov ali 0,2 odstotka BDP. V obračun primanjkljaja države v letu 2013 je v celoti vključen tudi poračun plač za tretjo četrtino reforme plač v javnem sektorju (za obdobje od oktobra 2010 do konca 2013), ki je skupaj z zamudnimi obrestmi znašal neto 104 milijone evrov ali 0,3 odstotka BDP. V obračun primanjkljaja države v lanskem letu pa so vključena tudi izplačila odškodnin izbrisanim osebam v skupnem znesku 126 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP. Tako pri poračunu plač kot tudi pri izplačilu odškodnin izbrisanim osebam gre za enkratne obveznosti države, ki so nastale v letu 2013 na podlagi sodnih sklepov in zakonskih predpisov, ki jih je v letu 2013 sprejela država.

Če ne upoštevamo stroškov zaradi bančne krize, reforme plač v javnem sektorju in odškodnin izbrisanim v skupnem znesku 3862 milijonov evrov ali 10,9 odstotka BDP, je primanjkljaj države v letu 2013 znašal 1316 milijonov evrov ali 3,7 odstotka BDP. V letu 2012 je bil primanjkljaj države brez stroškov za sanacijo bank 1353 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP.

Skupni izdatki države za obresti so v letu 2013 zanašali 917 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP, kar je nominalno za 21 odstotkov več kot leto prej, ko so znašali 760 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP. Primarni primanjkljaj (skupni primanjkljaj, zmanjšan za stroške finančne krize in izdatke za obresti) je v letu 2013 znašal 629 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP, leto prej pa 593 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP. Primarni primanjkljaj brez izdatkov za reformo plač v javnem sektorju in za odškodnine izbrisanim pa je v letu 2013 znašal 399 milijonov evrov.

Ocene: primanjkljaj letos nižji za 10,5 odstotka, dolg pa višji za dobrih 9 odstotkov BDP

Tudi v napoved primanjkljaja za leto 2014 - ta bo po napovedih znašal 1,479 milijarde evrov oz. 4,2 odstotka BDP - je vključena dokapitalizacija bank, in sicer Abanke in Banke Celje v višini 321 milijonov evrov. Primanjkljaj pa vpliva tudi na porast dolga. Ta je lani znašal 25,3 milijarde evrov (71,7 odstotka BDP), napoved za letos pa se giblje pri 28,8 milijarde evrov oz. 80,9 odstotka BDP. V to številko so vključene tudi slabe terjatve, ki jih bo prevzela Družba za upravljanje terjatev bank. Opozorili so še, da se nam letos obeta največji porast plačila obresti, namreč z 2,6 na 3,2 odstotka BDP.