Gospodarstvo

Vse dražji uvoz hrane si le stežka privošči že 60 držav

Bruselj, 11. 08. 2022 12.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA, T.H.
Komentarji
7

Visoka inflacija, vse višje cene energentov in vojna v Ukrajini povzročajo težave po vsem svetu. Več kot 60 držav si tako le stežka privošči uvoz hrane, je razvidno iz elektronskega sporočila posebne delovne skupine ZN za prehransko varnost, ki ga je pridobil bruseljski spletni bilten Politico.

Delovna skupina je bila ustanovljena po napadu na Ukrajino, ki je pomembna proizvajalka hrane.
Delovna skupina je bila ustanovljena po napadu na Ukrajino, ki je pomembna proizvajalka hrane. FOTO: AP

Delovna skupina, ki so jo ZN ustanovili letos po ruskem napadu na Ukrajino, spremlja razmere v več desetih državah po svetu, med njimi v Kolumbiji, Malaviju, Pakistanu in Mjanmaru. Politico je pridobil povzetek srečanja te skupine 28. julija, ki ga je po elektronski pošti poslal posebni svetovalec za covid-19 pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) David Nabarro.

Iz sporočila je razvidno, da obstaja tveganje, da bodo trenutne razmere izničile več deset let napredka v boju proti podhranjenosti. Kot navaja dokument, celo v državah s srednjim dohodkom, kot je denimo Kolumbija, del prebivalstva nima dovolj hrane.

Udeleženci srečanja so izpostavili, da v Sierri Leone zaradi višjih cen hrane revnejši že uživajo manj hranljivih živil. O podobnih tveganjih poročajo tudi iz Kolumbije, Konga, Čada, Ekvadorja, Iraka, Kenije, Malavija in Mavretanije, po navedbah Politica piše v elektronskem sporočilu.

To omenja še, da organizacije za zaščito potrošnikov poročajo o še večji rasti cen v Pakistanu, Mjanmaru, Peruju, Malaviju, Burundiju in Nigeriji, ker vse več ljudi preplača osnovne potrebščine. Več kot deset držav je že blizu temu, da ne bodo mogle več odplačevati državnega dolga, številne pa iščejo možnosti za odpis dolga.

V povzetku srečanja še piše, da se bo delovna skupina še naprej osredotočala na visoke cene uvoženega blaga, ki vpliva na plačilne bilance več kot 60 držav. Pozorna bo tudi na izzive, povezane s prehransko varnostjo, ki so posledica tega, da si države komajda privoščijo uvoz nujnega blaga.

Si bodo ukrajinsko žito lahko privoščile tudi revnejše države?

Na srečanju 28. julija je sodelovalo med 30 in 40 ljudi, ki so med drugim obravnavali dogovor z Ukrajino, Turčijo in Rusijo o ponovnem odprtju črnomorskih pristanišč v bližini Odese za izvoz hrane, ki so ga pomagali izpogajati ZN. Po navedbah udeležencev, ki jih navaja Politico, je predstavnik Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) vprašal, če se je v tem dogovoru tudi določilo, da si bodo revnejše države lahko privoščile to žito, a ni dobil odgovora.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je 32-člansko Skupino za odziv na globalno krizo (GCRG) ustanovil marca, potem ko je Rusija februarja napadla Ukrajino, ki je pomembna proizvajalka hrane. Skupina naj bi pripravljala predloge za odzivanje na krize na področjih energije, financ in hrane. Po pisanju Politica se je skupina doslej sešla 13-krat in nima stalnega članstva.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kiropraktik
11. 08. 2022 16.49
+2
Bomo zbirali po 5 €?
Korintos11
11. 08. 2022 17.27
+1
5 milijard rabi zelenski da država laufa.
Rob123
11. 08. 2022 15.41
+6
Kaj ima vojna v Ukrajini zveze z hrano jo tam pridelujejo za ves svet smešno.Vse tole je umetno narejeno da služijo denar .
231koak
11. 08. 2022 13.27
+2
Kdor ni samooskrben si je sam kriv
Korintos11
11. 08. 2022 14.29
+2
ćurkl
11. 08. 2022 13.23
+6
Važno, da si voditelji teh revnih držav lahko privoščijo ...
ćurkl
11. 08. 2022 13.24
+2
... kar se jim srce zaželi. Isto velja za njihove najbližje.