Vse manj ekonomsko svobodni

Slovenija je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal na lestvici ekonomskih svoboščin, ki je bila merjena v 157 državah, zasedla 75. mesto. Na lestvici je tako precej padla, saj je lani zasedala 58. mesto. Tudi letos sta na vrhu lestvice Hongkong in Singapur.

Medtem pa je v zadnjem letu stopnja ekonomske svobode po vsem svetu ostala praktično nespremenjena, je razvidno iz danes objavljenega poročila o ekonomski svobodi. Indeks ekonomske svobode kaže na skupno izboljšanje svobode v samo dveh od skupno petih skupin opazovanih držav.

Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Kot omenjeno, zaseda 75. mesto, kar je glede na lansko leto znižanje za 17 mest. Med vsemi 41 evropskimi državami se uvršča na 33. mesto, kar je šest mest nižje kot lani. Slovenija po indeksu tudi ne dosega evropskega povprečja, so sporočili iz Društva za svobodno družbo.

Kot meni Mitja Steinbacher iz društva, je stanje zaskrbljujoče, saj "so dejavniki, ki definirajo ekonomsko svobodo, temeljni pogoj za uspešno ustvarjanje nove vrednosti, ki je potrebna za dvig standarda vseh. Hkrati pa bi se morali vsi spleteni resno zamisliti o svojem prispevku pri tem".

Slovenija po Steinbacherjevih besedah bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode, kar je po njegovi oceni še posebej problematično. Pri tem posebej izstopajo obseg državne potrošnje, trg dela ter nespoštovanje lastninskih pravic.

Steinbacher je spomnil na izvajanje gospodarskih in socialnih reform po svetu in opozoril, da je treba v Sloveniji takoj izpeljati reforme, ki bodo prispevale k zmanjšanju državne potrošnje ter s tem k znižanju davkov, k umiku države iz gospodarstva ter odpravi omejitev na trgu dela, ki ovirajo njegovo normalno delovanje. "Neuspeh pri tem nam lahko ogrozi naš dolgoročni napredek, odrazil pa se bo na nadaljnjem padanju na lestvici indeksa ekonomske svobode," je dodal.

Na vrhu Hongkong in Singapur

Deseterico najvišje uvrščenih držav zaokrožujejo Irska (3. mesto), Švica (9. mesto) in Velika Britanija (10. mesto), ki so hkrati tudi najvišje uvrščene evropske države, ter ZDA (5. mesto), Kanada (7. mesto) in Čile (8. mesto) kot najvišje uvrščene na obeh ameriških celinah.

Na letošnji lestvici je samo sedem izmed 157 državami uvrščenih med svobodne ekonomije, 23 jih je uvrščenih med pretežno svobodne ekonomije, 51 držav pa med delno svobodne. Med pretežno nesvobodne je uvrščenih 52 držav, medtem ko je preostalih 24 držav, kar je več kot lani, uvrščenih v skupino ekonomsko represivnih držav.

Rezultati za leto 2008 znova podcenjujejo sporočilnost preteklih izdaj, predvsem to, da je ekonomska svoboda močno povezana z dobrimi ekonomskimi rezultati. Kot navaja študija, imajo najbolj svobodna gospodarstva sveta dvakrat višji dohodek na prebivalca od povprečja v drugi petini najvišje uvrščenih držav in več kot petkrat višjega, kot je povprečje zadnje petine najnižje uvrščenih držav.

Najvišje na lestvici med regijami ostaja Evropa, sledita ji obe Ameriki. Ostale regije so pod svetovnim povprečjem in si sledijo takole: azijsko-pacifiška, Bližnji Vzhod/Severna Afrika in Podsaharska Afrika.

Evropske države v povprečju izboljšujejo svoje ocene ekonomske svobode, predvsem zaradi zniževanja davkov in izboljšanja poslovnega okolja, s čimer želijo ustvariti ugodno klimo za tuje investitorje. Avtorji poročila opozarjajo, da največji problem Evrope, ki v povprečju sicer pridobiva na ekonomski svobodi, ostaja močno obremenjujoč trg dela, ki znižuje ustvarjanje novih delovnih mest.