Kot je zatrdil Vukasovič, je od hrvaškega ministrstva za finance prejel dopis, v katerem v katerem mu pomočnik hrvaškega finančnega ministra Hrvoje Radovanović, da so "pogajanja v Baslu definitivno končana brez dosege dogovora". Gre za pogajanja naslednic nekdanje SFRJ o prevzemu garancij nekdanje skupne države za stare hranilne vloge varčevalcev, ki potekajo pod okriljem Mednarodne banke za poravnave (BIS). Po besedah Vukasoviča pomeni omenjeni dopis tudi uradno potrditev, da so se pogajanja v Baslu končala neuspešno, čeprav slovenska stran trdi, da še vedno potekajo.
Vukasanović bo tožil Gabrovca
Vukasović je napovedal, da bo danes tudi objavil vložitev tožbe proti visokemu predstavniku RS za nasledstvena vprašanja Rudiju Gabrovcu zaradi širjenja lažnih vesti. Dodal je še, da si bo še naprej prizadeval za preprečitev vstopa Nove Ljubljanske banke (NLB) na Hrvaško, dokler se ne bi rešilo vprašanje varčevalcev nekdanje LB.
Gabrovec je danes te trditve zanikal in pojasnil, da so vse naslednice iz Basla dobile pismo, naj se izrečejo o morebitnem nadaljevanju pogajanj. Po njegovih besedah so nanj pozitivno že odgovorile Slovenija, BiH in Makedonija, vse naslednice pa so ob koncu prvega kroga pogajanj 5. julija izražale pripravljenost za njihovo nadaljevanje.
NLB in LB sta različni pravni osebi
Vukasović je znova izrazil prepričanje, da se bo sojenje v Trstu končalo v korist varčevalcev in da je že prvi proces pokazal, da v resnici gre za staro LB v Trstu in ne za NLB. S tem je mislil na proces, na katerem je tržaško sodišče z odločbo 16. marca zavrnilo predlog skupine 176 hrvaških varčevalcev nekdanje LB za zamrznitev 1,65 milijona evrov pri podružnici NLB v Trstu. Predsednik uprave LB Borut Ožura je tedaj pojasnil, da je tržaško sodišče v tej odločbi ugotovilo, da sta NLB in LB različni pravni osebi, ki medsebojno ne odgovarjata za svoje obveznosti.
Privarčevana sredstva je varčevalcem potrebno vrniti
Vukasović je poudaril, da bo približno 308 milijonov nemških mark, kolikor znaš a neprenesena privarčevana sredstva hrvaškim varčevalcev, potrebno vrniti in da glede tega ne pridejo v poštev kakršnakoli pogajanja. Dolg hrvaškim varčevalcem je slovenski dolg, o tem pa morajo biti seznanjeni tudi slovenski davkoplačevalci. Gre za denar, ki je bil v celoti porabljen v slovenskem gospodarstvu in ne, kot trdi slovenski premier Janez Drnovšek, na Hrvaškem.
