Vukasović je protestno pismo zaradi cenzure, ki jo po njegovem prepričanju slovenska vlada izvaja nad informacijami v zvezi s tožbo, ki jo je v imenu več hrvaških varčevalcev LB vložil na sodišču v Trstu, poslal tudi slovenskemu veleposlaniku v Zagrebu. V njem je med drugim zapisal, da je potrebno sodišču v Trstu omogočiti opravljati reševanje primera, javnim glasilom v Sloveniji pa informiranje slovenskih državljanov, pa četudi bo s tem kratkoročno ogrožen za nekatere politični, za druge pa "nacionalni interes" Slovenije.
Vukasović v tožbi, ki jo je 30. januarja vložil na tržaškem sodišču in s katero zastopa več kot sto hrvaških varčevalcev, od LB terja 1,65 milijonov evrov. Prva obravnava na tržaškem občinskem sodišču v omenjeni tožbi bo 4. marca, odvetnik hrvaških varčevalcev Enzio Volli pa bo, kot je pojasnil Vukasović, poskušal dokazati, da je razlastitev varčevalcev brez odškodnine v nasprotju z načeli mednarodnega prava. V tem primeru naj bi po mnenju Vukasovića prišlo tudi do diskriminacije, saj so slovenski varčevalci svoj denar lahko dobili, varčevalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije pa ne. Na sodišču naj bi pričala tudi slovenski in hrvaški finančni minister.
Leta 1994, ko je bil finančni minister Mitja Gaspari, je lastnino, ne pa tudi dolgov, Ljubljanske banke prevzela Nova Ljubljanska banka. Z ustavnim zakonom so jih prenesli v nasledstvena pogajanja, ki jih ureja banka za mednarodne poravnave v Baslu.
Tedanji finančni minister in sedanji guverner Banke Slovenije na Vukasovićeve trditve ne odgovarja, iz kabineta pa so sporočili, da so dolgovi Ljubljanske banke stvar sedanjega finančnega ministra.
