Svetovno gospodarstvo je imelo zaradi bruhanja islandskega vulkana Eyjafjallajökull, ki je več tednov oviral letalski promet v Evropi, dobre štiri milijarde evrov škode, je pokazala študija britanskega inštituta Oxford Economics.
Zaradi zaprtega zračnega prostora nad Evropo se v težavah niso znašle samo letalske družbe in potniki, temveč tudi podjetja, ki so odvisna od dobave in prodaje letalskega tovora. Največ škode je nastalo v prvem tednu po začetku bruhanja vulkana, med 15. in 21. aprilom, ko so evropske letalske družbe odpovedale več kot 100.000 poletov.
Mednarodni letalski potniški promet se je aprila zaradi odpovedi letalskih letov zmanjšal za 2,4 odstotka, najbolj, za kar 11,7 odstotka, v Evropi, pa je ocenilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). "Kriza s pepelom je zavrla globalno okrevanje in pri tem vplivala na prevoznike v vseh regijah," je pojasnil njegov generalni direktor Giovanni Bisignani.
Nekaj časa je bil zaprt tudi slovenski zračni prostor. Adria Airways ocenjuje, da je imela zaradi tega za 1,1 milijona evrov škode, medtem ko je celotna slovenska letalska industrija izgubila približno 2,5 milijona evrov prihodkov. Oškodovanih je bilo 6426 potnikov, ki so zaradi zaprtja zračnega prostora ostali na tleh, s težavami pa so se soočile tudi turistične agencije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.